Stoletna svilena
Kulturno-turistično društvo Hotedršica je predstavilo hotenjski pripadnostni kostum, ki ga je nosila Frančiška Plečnik Benigar
HOTEDRŠICA »Ob Plečnikovem letu smo se odločili, da bomo poustvarili pripadnostni kostum gospe Frančiške Plečnik Benigar, male sestrične arhitekta Jožeta Plečnika,« je povedal Roman Treven, ki je povezoval niti slovesnega dogodka. »Fotografija gospe Frančiške v hotenjskem pripadnostnem kostumu je do zdaj najstarejši vir, ki priča o takšnem oblačilu iz Hotedršice.« Kostum, ki ga je nosila članica KTD Hotedršica Andrejka Mikuž, je predstavil etnolog dr. Bojan Knific. Projekt rekonstrukcije in predstavitve kostumov je potekal ob podpori občine Logatec in Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Logatec. »Fotografija iz družinskega albuma iz leta 1925, ki je nastala ob odprtju gasilskega doma v Hotedršici, je prvi dokument, ki je pritegnil pozornost in pokazal, kako so bila nekatera mlada dekleta v kraju oblečena ob posebnih priložnostih,« je povedala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. »Na njej je namreč devetnajst deklet in žena iz Hotedršice, katerih podoba je posebna
– na neki način uniformna, a v nadrobnostih precej različna. Gre za pripadnostno kostumirana dekleta, ki so s svojimi preoblekami pričevala o slovesnosti dogodka ter izražala in poudarjala nacionalno pripadnost. Z intenzivnim raziskovanjem je bilo odkritih še nekaj drugih fotografij, s katerih so razvidne nekatere tedanje lokalne posebnosti predstavljanja oblačilne dediščine, ki pa je še vedno ni bilo mogoče opredeliti kot unikatno hotenjske.«
Krilo z životkom
Hotedršica je kraj, ki kljub majhnosti premore nezamenljivo identiteto prebivalcev. Pri odkrivanju njene bogate kulture in kulturne dediščine ima posebne zasluge KTD Hotedršica, še posebno njen član Roman Treven, ki je aktiven na različnih področjih, vseskozi pa ga zanima preteklost. V svojem predanem in tankočutnem brisanju prahu z zgodovine kraja in tudi širšega območja je prišel do zanimivega odkritja glede oblačenja Hotenjcev ob posebnih priložnostih oziroma njihove oblačilne dediščine. Treven se je zato povezal s stroko, in sicer z dr. Bojanom Knificem, najvidnejšim strokovnjakom za pripadnostno kostumiranje, ki je vodil raziskavo in bdel nad projektom. »Oblačilno podobo Frančiške Plečnik iz leta 1913 bi po osnovnem kroju in značilnostih lahko umestili v alpski tip oblačenja, ki ga je pri ženskah ključno zaznamovalo krilo z životkom,« dodaja