Ruta Plečnikove sestrične
Stibilj Šajnova. »Osnova torej izkazuje oblačenje na alpskem oblačilnem območju ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja, a je prilagojena razmeram, kakršne so vladale v začetku 20. stoletja, ko so to preteklo podobo poustvarili.« Še dragocenejše pričevanje o lokalni oblačilni dediščini je prinesla fotografija iz leta 1913, na njej pa je med drugimi v (pre)obleki, sorodni tistim, ki jih imajo dekleta na fotografiji iz leta 1925, tudi Frančiška Plečnik iz Hotedršice, pozneje poročena Benigar in preseljena v Ilirsko Bistrico. Edini ohranjen kos oblačil iz proučevanega obdobja je prav njena svilena ruta z resami. »Obleka Frančiške Plečnik Benigar se razlikuje od oblek ostalih, pražnje oblečenih žensk na fotografiji, in je jasen dokaz, da gre za (pre) obleko oziroma kostum,« je še povedala Stibilj Šajnova. »Na osnovi poznavanja oblačilne dediščine ter primerjalne in analitične metode je dr. Bojan Knific izoblikoval osnove za rekonstruiranje njene oblačilne podobe in podobe oblačenja deklet, ki jih najdemo na fotografiji iz leta 1925.«
Plečnikov odtis
Fotografsko gradivo priča, da so bili moški sicer lepo oblečeni, a za zdaj težko zapišemo, da so bili po čem zelo posebni, še razmišlja Anamarija Stibilj Šajn. »Rekonstrukcija pripadnostnega kostuma, zaznamovanega z lokalnimi posebnostmi, ki jo je izdelala
Andreja Stržinar, mojstrica zgodovinskih kostumov, ob pomoči hčerke Klare Peternelj, pa tudi čevlji, ki jih je naredil Primož Štajnar, in peča, ki je prišla izpod rok Sonje Porenta, so dokaz ohranjanja vloge in pomena kulturne dediščine, so prispevek k narodnostni in lokalni zavednosti ter pomemben prispevek k spoznavanju navad, šeg, estetskih vrednosti in načina življenja naših prednikov.« Z rekonstrukcijo pripadnostnega kostuma, ki ga je nosila Frančiška Plečnik, se posredno poklanjamo tudi arhitektu Jožetu Plečniku, čigar 150-letnico rojstva praznujemo letos. Frančiška je bila njegova mala sestrična. Plečnikov oče Andrej se je rodil leta 1835 v Hotedršici in je tudi po odhodu iz kraja ohranil stike s sorodniki. Tudi njegov sin, arhitekt Jože Plečnik, je večkrat prihajal v kraj in naročal pomembne kose pohištva pri tamkajšnjem mizarskem mojstru, bratrancu Ivanu Plečniku. Po načrtih Jožeta Plečnika je urejen tudi prostor okrog cerkve in župnišča. PRIMOŽ HIENG