Sivko na potepu po Plečnikovi Ljubljani
Slikanica na zabaven način skozi oči psička razkrije slavnega arhitekta in njegovo delo; otroci se zabavajo z iskanjem kosti, ki jih psiček skrije na vsako stran
lečnikova hiša je izdala knjigo Sivko na potepu po Plečnikovi Ljubljani. Zasnovana je tako, da je privlačna tudi brez branja, navodilo na začetku knjige nam pove, da se na vsaki strani skriva kost, ki jo je kuža Sivko skril. Z iskanjem detajla otroci na vizualen način spoznavajo Plečnikovo arhitekturo ter ohranjajo pozornost skozi celotno knjigo, četudi še ne berejo besedila. Psiček Sivko, njegov najhujši sovražnik je dolgčas, je lik, ki v slikanici o pasjem potepanju po Plečnikovi Ljubljani otroke popelje skozi ključna spoznanja o tem, kdo je bil Jože Plečnik, kaj in koliko je delal, kdo so bili njegovi prijatelji ter s kom je živel v svoji hiši v Trnovem. Spoznamo nekatere njegove stavbe v Ljubljani, ki jih mladi bralci morda že poznajo. Vizualno so izpostavljeni Plečnikova hiša, Trnovski most, Narodna in univerzitetna knjižnica, Tromostovje in tržnica.
Avtorica besedila Ema Marinčič je v Mestnem muzeju Ljubljana in Plečnikovi hiši že 15 let zaposlena kot pedagoginja, ki snuje programe za najmlajše obiskovalce. Njeno poznavanje otroškega zaznavanja sicer abstraktnih tem (zgodovina, arhitektura, umetnost) jo je vodilo pri pisanju zgodbe, ki se osredotoča na opis prav posebnega dneva ter na čustva in občutenja glavnega pripovedovalca – psička Sivka. Slikanica Plečnika, njegovo osebnost
Pin delo bralcu predstavi skozi oči veselega, nagajivega, zdolgočasenega, muhastega in tudi užaljenega psička, s katerim se otrok lahko poistoveti in doživlja podobne občutke. »Poleg Plečnikovega poudarka je moj cilj najmlajšim predati sporočilo, da lahko skupaj bivamo različni in se bogatimo s svojo raznolikostjo. Kar se v zgodbi zgodi Sivku – v hišo pride še maček in ne ve se, ali bosta maček in pes sploh kdaj lahko prijatelja –, lahko otrok poveže s svojo izkušnjo, ko recimo v družino pride nov član, v šolo nov sošolec, na igrišče nov sosed. Zgodba je lahko izhodišče za pogovor z otrokom o novih odnosih, ki bogatijo, ter prijateljih, s katerimi se bo lahko igral.«
Ilustratorka Nuša Jurjevič je s svojimi ilustracijami izrazila izjemen posluh in sposobnost, kako likovno upodobiti vzdušje Plečnikove dobe in arhitektov odnos do dela. Vizualna podoba slikanice izhaja iz prepleta med resničnim in domišljijskim svetom. Ilustracije ne prikazujejo stvarnosti kot take, ampak Sivkovo realnost − Ljubljano skozi oči kužka, ki svojega lastnika in njegove stvaritve občuduje, hkrati pa jih gleda z igrivim, osebnim pogledom, kot priložnost za nove dogodivščine in spoznanja.
Slikanica Plečnika, njegovo osebnost in delo bralcu predstavi skozi oči veselega, nagajivega, zdolgočasenega, muhastega in užaljenega psička.