Zrak, ki se giba
Veter občutimo na koži, v laseh, vidimo ga in tudi slišimo
Veter nastane, ko se toplejši zrak dviguje, pod njega pa priteka hladnejši.
Veter je gibanje zraka, piha, ko pride do sprememb zračnega tlaka nad manjšim ali večjim območjem, zrak teče z mesta z višjim tlakom proti mestu z nižjim. Večja je razlika tlaka, z večjo hitrostjo veter piha. Zračni tlak se spremeni predvsem zaradi temperaturnih razlik. Zrak z območja višjega tlaka prehaja na območje nižjega. Topel zrak ima manjšo gostoto od hladnega, zato se dviga. Veter občutimo na koži, v laseh, lahko ga vidimo, ko se na drevesih premikajo veje in listi, in slišimo, ko tuli in žvižga okoli vogalov. Veter poimenujemo po smeri, iz katere piha: severnik prihaja s severa, vzhodnik z vzhoda, njegovo smer pokaže vetrokaz, s kolikšno hitrostjo piha, pa pokaže merilnik vetra, vetromer. Lahko je le rahla sapica, ki nam prija v poletni pripeki, malce močnejši je ravno pravšnji za spuščanje zmajev, lahko pa je pravi orkan, ki naredi visoke valove, podira drevje in dviguje strehe hiš. Pri nas z največjo hitrostjo piha burja v Vipavski dolini, kjer so sunki lahko močni do 200 km/h. Najmočneje piha med novembrom in aprilom, in sicer s severozahoda proti jugovzhodu. Burja pogosto piha tudi na Krasu, in ker vedno piha iz iste smeri, tam drevesa rastejo postrani. Energijo vetra s pridom uporabljamo, denimo na morju, med jadranjem in surfanjem, pa seveda za pogon mlinov na veter, sodobne vetrne elektrarne energijo vetra pretvarjajo v električno energijo.
Seveda ne piha samo na Zemlji, ampak tudi na drugih planetih, Saturn in Neptun imata najhitrejše planetarne vetrove v Osončju.