In lipicanci na Unescovem seznamu
Slovenija je imela doslej na seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote.
spoštovanjem in sodobnimi oblikami: »Za Slovenijo pa je vpis obveza, da bo še naprej ustvarjala razmere, ki bodo čebelarstvo omogočale v vseh svojih razsežnostih – od kmetijskega, raziskovalnega in izobraževalnega, družbenega, okoljskega in seveda kulturnega.«
Po besedah ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko je to nov velik uspeh slovenske kulture: »Vpis čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je izjemnega pomena tako za Slovenijo kot tudi za svet. Čebelam in čebelarstvu je treba v času podnebnih sprememb posvečati posebno pozornost, prav posebej pa negovati tradicionalno čebelarstvo, način življenja v sožitju z naravo. Čebelarska dediščina ima dolgo zgodovino, ki je prepletena tudi s kulturo in ljubiteljsko umetnostjo. Danes pomemben segment čebelarstva predstavljajo tudi urbani čebelnjaki.«
Večletno zahtevno delo
Mednarodno pripravo nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je vodilo MK v sodelovanju s predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja. Šlo je za večletno zahtevno delo. Večnacionalni projekt ponazarja skupno evropsko dediščino in jo postavlja v kulturni kontekst. Povezuje osem držav pogodbenic Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine: Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Države so se pod slovenskim vodstvom povezale, da bi predstavile kulturno raznolikost in prakse družbenih pomenov, povezanih z rejo dobro znane pasme konj.
Ob potrditvi uvrstitve je Spanželova povedala, da imajo lipicanci že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah: »Še danes predstavljajo številne skupnosti, kar priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem ter tudi o skladnem življenju naših prednikov z naravo in okoljem, ki ga sodobne družbe izgubljamo. Z vpisom potrjujemo močno kulturno dimenzijo, ki se med drugim kaže v bogati kulturni dediščini in družbenih pomenih, ki jih reja lipicancev prevzema danes. Tesno sodelovanje držav se po vpisu seveda nadaljuje. Pred nami je zaveza, da uveljavimo skupne ukrepe za varovanje te nesnovne dediščine, čemur smo se z nominacijo tudi zavezali.« Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, raziskovalce ter lokalne skupnosti. Projekt se je začel na pobudo državnih kobilarn, od leta 2018 pa je potekal v izključno kulturni domeni in po pravilih Unesca, skrb zanj so prevzela kulturna ministrstva sodelujočih držav. Slovenija je imela doslej na seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote: Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa. V postopku vpisa je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemškim vodstvom (odločitev o vpisu je predvidena v letu 2023), Slovenija pa sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje na tri nove države. PRIMOŽ HIENG
Po svetovnem dnevu čebel, ki ga je pred nekaj manj kot petimi leti razglasila OZN, je to novo veliko priznanje Sloveniji.