Ta veseli dan
Prav danes, na 3. decembra dan, bi bil France Prešeren star 222 let. Bilo je davnega in okroglega leta 1800, ko je v Vrbi na Gorenjskem kot tretji otrok in prvi sin materi Mini ter očetu Šimnu na svet privekal mali France, danes prvo vrstico njegove Ovrbasrečnadragavasdomača znajo že vsi s končanim vrtcem. A ker živimo neke čudne čase, v katerih je smrt pomembnejša od rojstva, smo si za slovenski kulturni praznik pač izbrali dan, ko je največji poet, kar jih je kdaj rodila slovenska mati, z izdatno pomočjo maliganov za vselej odšel v onstranstvo. Nam pa zapustil nekaj najlepšega, nepregledni opus spisanih mojstrovin, v katerih se zrcali življenjska pot pesnika, tlakovana z raznovrstnimi preizkušnjami. Večidel grenkimi. Od Sonetnega venca, posvečenega nesrečni zagledanosti v bogato Primičevo Julijo, do leta 1844 spisane Zdravljice, katere del je danes slovenska državna himna. Pesnikovega rojstnega dne, ki ga obeležujemo z dnevom odprtih vrat v akciji Ta veseli dan kulture, se je Slovenija uradno spomnila že včeraj, ko so v Narodni galeriji razglasili letošnje Prešernove nagrajence. Za delo in dosežke v slovenski kulturi v iztekajočem se 2022. Pa smo tam. Pri večnem vprašanju, kaj je in kaj ni kultura ter kako se z njo ukvarja povprečen Slovenec. Me zanima, koliko njih bi denimo vedelo, kdo sta in s čim se ukvarjata letošnja haupt nagrajenca Ema Kugler in Herman Gvardjančič, da ostale šesterice ne omenjam. Je torej definicija kulturnega Slovenca omejena le na njene snovalce, ustvarjalce? Ali pa smo kulturni tudi tisti, ki gremo tu in tam v gledališče, opero,
Koliko Slovencev ve, kaj počneta letošnja haupt nagrajenca Ema Kugler in Herman Gvardjančič?
kino, Cankarjev dom, na Festival Ljubljana, beremo Cankarjeve Hlapce in Gogoljeve Mrtve duše, nekateri le Karla Maya z Winnetoujem, kupimo kako Tisnikarjevo podobo obujenih mrtvecev, Slanovega Petelina, Jakčevo grafiko, nemara Kotarjevo oljno gajeto? Ali pa doma naslikano in na bolšjaku prodajano Rdečo kapico. Enoznačnega odgovora ni.
Ker je kultura zelo osebna in prefinjena komunikacija z umetnostmi, je pač dana, usojena, le nekaterim. Na srečo pa drugim ne prepovedana. Saj tudi v zvezde buljimo, pa nismo astrologi. Bi rekel enostavno, da več kot kulture zaužijemo, bolj civilizirani smo. Pa četudi z medeninastim obročkom v nosu ali popku, nemara še kje niže ali višje, spominjamo na kakšnega davnega prednika.