Ni vedel, ali je v Nemčiji ali nemara na Poljskem
Anže Lanišek si želi nadaljevati v tem ritmu in še naprej uživati v skokih Božičku je že v Ruki predal pismo in tako opravil svoj del naloge
Na uvodnih šestih (posamičnih) tekmah nove sezone za svetovni pokal v smučarskih skokih je domžalski as Anže Lanišek osvojil kar 416 točk. Več jih ima le poljski zvezdnik Dawid Kubacki (470). Po vrnitvi iz Nemčije, kjer je zmagi dodal še drugo mesto, je 26-letni član SSK Mengeš spregovoril o uspešnem startu in pričakovanjih za nadaljevanje zime.
Kako se po prespani noči ozirate na minuli uspešni konec tedna v Titisee-Neustadtu?
»Skakalnica je bila res vrhunsko pripravljena, vse skupaj pa mi je bilo še toliko lepše, ker je snežilo, tako da smo imeli pravo zimsko idilo. Ko smo bili v Ruki, še ni bilo jasno, ali tekmovanje v Titisee-Neustadtu sploh bo. Govorilo se je celo o tem, da bi ga izpeljali na plastični podlagi v Hinterzartnu. Kar pa zadeva rezultate, sem si že pred sezono rekel, da si želim čim bolj uživati v skokih. To mi je najpomembneje. Z uvrstitvami se ne obremenjujem, s tem, ali bom prvi ali deseti, si preprosto nočem beliti glave.«
Že od daleč se vidi, da izjemno uživate v dolgih skokih, kakršen je bil tudi rekordni z doskokom v telemark v Ruki. Ni jih bilo malo, ki so menili, da bi si za tisti nastop zaslužili najvišje možne ocene. Kako vi gledate na to?
»Resda sem že nekaj časa zraven, a nisem opravil kakšnega strokovnega izpita. Zaradi tega težko objektivno sodim o tem. Če me že sprašujete, bi si seveda vsakič želel prejeti ocene 20,0. Sodniki so takrat ocenili, kakor pač so. Kar pa zadeva daljavo (149 m), moram reči, da sem že pred tem na treningu skakal zelo daleč, enkrat celo prek 150 metrov. Tedaj sicer nisem naredil telemarka, ker sem se ustrašil. A potem sem sklenil, da bom pri naslednjem takšnem skoku odločno pristal v telemark, kar mi je tudi uspelo.«
Na Finskem ste se fotografirali tudi z Božičkom. Ali ste si kaj zaželeli od njega? »Od vsega si želim predvsem to, da bi bili zdravi. Božičku pa sem predal pismo od sina Ijana Luke, tako da sem opravil svoj del naloge.«
Ste mar z mislimi že pri novoletni turneji? »Najprej sta pred nami dve tekmi v Engelbergu, potem bomo imeli v Planici državno prvenstvo (21. t. m.), nato pa se bomo začeli pogovarjati o turneji.«
Kako vam je všeč v Engelbergu? »Tam je lepo, tudi skakalnica je lepa. A s tem je tako, da je takrat, ko se počutiš dobro, vseeno, kje si. V Kranju, Mislinji ali pa v Engelbergu.«
Vam morda pogled že kaj uhaja k rumeni majici, ki jo nosi Dawid Kubacki?
»Z njo je tako kot z drugimi posebnimi uspehi – mora se preprosto zgoditi. Če bi jo začel loviti na silo, bi padla kakovost mojih skokov, s tem pa bi posledično izgubil tudi sproščenost in samozavest. Moja glavna želja je vztrajati v dosedanjem ritmu, nadgrajevati skoke in sebe, potem pa bomo videli, kako se bo razpletlo.«
Po nedeljski zmagi je izjavil, da so ga bolj kot noge od dolgih skokov bolele roke od dajanja avtogramov.
»Spominjam se preizkušenj v Titisee-Neustadtu iz prejšnje zime, ko sem bil obakrat drugi pred praznimi tribunami in zatorej sploh nisem imel občutka, da sem na tekmi. V minulih dneh je bila povsem drugačna pesem, vendar pa nisem bil prepričan, ali smo v Nemčiji ali kje na Poljskem – v Visli ali Zakopanah. Ocenjujem, da letos še v Visli ni bilo takšnega vzdušja, kakršno so poljski navijači pripravili v Titisee-Neustadtu. Bili so res fenomenalni.«