Banovški so se poklonili legendam
Ansambel Banovšek je pred kratkim posnel novo polko z naslovom Tam smo doma To je bila iztočnica za koncert, ki so ga priredili v domačih Slovenskih Konjicah Matej Banovšek vodi istoimensko glasbeno šolo, v kateri mlade že 17 let poučuje igranja na harmon
»TAM SMO doma, kjer je najlepša pesem peta, kjer prijateljstva za nas so sveta,« zveni refren nove polke Ansambla Banovšek z naslovom Tam smo doma, za katero je vodja Matej Banovšek ustvaril tudi melodijo, besedilo pa je delo njegove mame Danice. In tako, v sozvočju, je nastala tudi večina drugih njihovih lastnih skladb. Matej Banovšek in njegova sestra Venesa Brglez pa v resnici nadaljujeta družinsko tradicijo, saj so ansambel kar 28 let imeli že njuni starši. Seveda ni nenavadno, da so na glasbeni poti spodbujali tudi svoja otroka. Ta sta zdaj skupaj v ansamblu, ki bo prihodnje leto praznoval prvo okroglo obletnico, in sicer deset let delovanja.
V ansamblu poleg Mateja, ki igra harmoniko, ter njegove sestre Venese, ki poje, pojeta še Barbara Leber Turinek in Rok Zbičajnik. Vsi trije tvorijo tercet po vzoru Avsenikov, čeprav gre sicer za ansambel z inštrumentalnim triom, ki ga poleg
Mateja sestavljata basist Andrej Sušec in kitarist Matej Turinek. Mimogrede, slednji je poročen s pevko Barbaro, kar pomeni, da imajo v zasedbi tudi en zakonski par. Sicer pa tudi Barbara po potrebi zaigra na kontrabas, kar je brez dvoma njena dodana vrednost. In še ena zanimivost, sprva so bili le studijska zasedba, nato so prerasli v ansambel, ki ga danes poznajo vsi.
Poklon Slovenskim Konjicam
Na pragu okrogle obletnice so Banovški priredili kar dva koncerta zapored, oba v domačih Slovenskih Konjicah, poimenovali pa so ju Z Banovški iz zakladnice. In obakrat so do zadnjega kotička napolnili konjiški Dom kulture, kjer so prisotni uživali ob poslušanju tako njihovih lastnih viž kot tudi Avsenikovih in Slakovih pa tudi viž drugih legend, kot so Brane Klavžar, ki je bil mimogrede tudi mentor Mateju Banovšku, pa Niko Zajc, Franc Mihelič in Štirje kovači. In od tod tudi naslov koncerta, saj so številne viže izbrali iz naše bogate glasbene zakladnice in se z njimi poklonili omenjenim legendam.
V najnovejši polki Tam smo doma opevajo lepote domačih Slovenskih Konjic. A ta viža ni edina, s katero so se poklonili domačemu kraju ob reki Dravinji. Ena bolj znanih je polka Pod konjiško goro, s katero so začeli oba tokratna koncerta. In zakaj so jim Slovenske Konjice tako pri srcu? »Ker so res najlepše. Na eni strani imamo Konjiško goro, na drugi pa prelepo Pohorje z Roglo in Zrečami. Pa tudi škalske vinograde imamo, dobro vino, pesem in lepa dekleta,« pove Matej Banovšek, ki je zelo vesel tudi, da je bila letošnja sezona igranja spet takšna, kot so jih bili vajeni pred korono. »Pokazalo se je, da so bili ljudje po dveh letih željni zabav, zato so bile tudi veselice letos zelo dobro obiskane,« pravi vodja ansambla, ki se je mnogim vtisnil v spomin s čutnim valčkom z naslovom Kar zgodilo se je in polko z naslovom To je meh za smeh, v kateri opisujejo, da smo Slovenci pravi veseljaki, godci pa s harmoniko skrbijo za dobro voljo, kjer koli se pojavijo. Matej Banovšek sicer vodi istoimensko glasbeno šolo, v kateri mlade že 17 let poučuje igranja na harmoniko. In danes se lahko pohvali, da jih je izobrazil že nekaj sto. Med učenci je tudi Jakob Tojnko iz Frankolovega, ki je zaigral pred polno dvorano ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. V sklopu glasbene šole pa deluje tudi harmonikarski orkester, katerega člani so zaigrali pesem Tu smo doma, posvečeno preminulemu godcu iz sosednje Oplotnice Tinetu Lesjaku. Seveda pa brez Slakove V dolini tihi, ki je postala že zimzelena, ni šlo. Med koncertom so lahko prisotni spremljali fotografije omenjenih legend pa tudi članov ansambla, za presenečenje pa sta poskrbela zakonca Turinek, Matej in Barbara, ki sta izvedla inštrumentalno skladbo Zaihtela bi od sreče. MOJCA MAROT