Izboljša kognitivne sposobnosti
Držimo se priporočil
Potrebe po cinku so večje pri tistih, ki imajo slabo absorpcijo hranil zaradi prebavnih bolezni, vegetarijancih in odvisnih od alkohola.
ink je mineral, ki je prisoten v vseh telesnih tekočinah in tkivih ter igra pomembno vlogo v našem telesu. Izjemno pomemben je za normalno rast in razvoj organizma ter celjenje ran, pomaga pa tudi pri kognitivni, nevrološki in reproduktivni funkciji, skrbi za normalno delovanje imunskega sistema in pripomore k ohranjanju zdravih kosti, vida, las, kože in nohtov.
»Cink najdemo predvsem v hrani živalskega izvora, največ ga je v ostrigah, mesu,
Cjetrih, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih, ribah, kvasu in žitu. Vsebujejo ga tudi rastlinska živila, vendar je njegova absorpcija omejena zaradi prisotnosti fitatov v rastlinah. Telo lahko cink absorbira le v majhnih količinah, od 20 do 30 odstotkov celotne količine, ki jo užijemo s hrano,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Sodeluje pri presnovi makrohranil in vitamina A, sintezi beljakovin in DNK ter celični delitvi in ščiti pred oksidativnim stresom. Pomembna lastnost je, da deluje protivnetno, s čimer izboljšuje splošno počutje in zmanjšuje oksidativni stres. Lahko izboljša tudi kognitivne sposobnosti in zmanjšuje pojav starostne degeneracije rumene pege. Zaradi protivnetnega delovanja se uporablja tudi za zdravljenje aken. Pomembno vlogo ima tudi pri rasti in razvoju telesa, ključen pa je še za vzdrževanje normalne ravni testosterona v krvi. Ker je prisoten v naših tkivih, organih in tekočinah, pomaga zaščititi DNK in telesne beljakovine ter lipide pred oksidativnimi poškodbami, vpliva pa tudi na delitev celic. V človeškem telesu ga je približno dva grama.«
Pod jezik
Kot rečeno, ni zanemarljiva niti njegova vloga pri krepitvi odpornosti, zato je kot prehransko dopolnilo v tem obdobju zelo priljubljen. »Po nekaterih podatkih za kar 32 odstotkov zmanjša tveganje za razvoj blagih do zmernih simptomov prehlada. Najbolj primerno je jemanje v obliki tablet, pastil, ki jih položimo pod jezik, ali v obliki razpršila,« nadaljuje sogovornica in pristavlja, da je priporočen dnevni vnos cinka za odraslo osebo od 7 do 11 mg, medtem ko so priporočila za otroke občutno nižja, pred uživanjem dopolnil pa se morajo posvetovati tudi nosečnice in doječe matere. »V določenih okoliščinah se potrebe po cinku povečajo, še posebno pri tistih, ki imajo slabo absorpcijo hranil zaradi prebavnih bolezni, vegetarijancih (njihova prehrana vsebuje več fitinske kisline, ki za kar 50 odstotkov zmanjša absorpcijo zaužitega cinka) in odvisnih od alkohola (etanol zavira absorpcijo cinka),« nadaljuje sogovornica in pristavlja, da lahko z uravnoteženo in pestro prehrano zagotovimo ustrezen vnos tega minerala, in sicer predvsem z bučnimi semeni, oreščki, stročnicami (fižol, čičerika in soja), s temno čokolado, mesom (govedina, svinjina in piščančje meso), morskimi sadeži (rakovica, školjke, jastog), mlekom ter z mlečnimi izdelki in jajci. »Znaki pomanjkanja cinka so izguba apetita, suha koža in dermatitis ter slabši imunski sistem, v hudih primerih, ki so redki, pa še izguba okusa, izpadanje las, driska, nevropsihične motnje, počasnejša rast in razvoj pri otrocih, motnje v spolnem razvoju pri moških in reprodukciji,« še opozori predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Vsebnost cinka se lahko močno poveča pri kuhanju ali skladiščenju živil, ki vsebujejo kislino, ali vode v posodah, ki so prevlečene z njim. To lahko povzroči celo zastrupitev, ki jo spremljajo vročina in želodčno-črevesne motnje. Če v telo dolgo vnašamo več kot 100 mg cinka na dan, se lahko pojavita hipokromna anemija in nevtropenija (v součinkovanju z bakrom). Kratkotrajni vnos cinka približno 50 mg na dan pa vodi do součinkovanja s presnovo železa in bakra,« pojasnjuje sogovornica.