Ponosni na svoja kikboksarja
Luka Krel je evropski prvak v kikboksu, Staša Lipnik zasedla tretje mesto
VELENJE Velenjska podžupanja Aleksandra Vasiljević je s sodelavci pripravila sprejem za evropskega prvaka v kikboksu Luko Krela, tretjeuvrščeno Stašo Lipnik in predsednika Taekwon-do & Kickboks kluba Skala Velenje Petra Landekerja, ki je hkrati tudi trener slovenske reprezentance. Kikboksarja sta konec novembra na evropskem prvenstvu v Turčiji dosegla odličen rezultat. 22-letni Krel je v lahkem kontaktu postal evropski prvak, 29-letna Lipnikova, ki se sprejema zaradi bolezni žal ni mogla udeležiti, pa je prav tako v lahkem kontaktu zasedla tretje mesto.
Prispevek k prepoznavnosti
Podžupanja je vsem zbranim čestitala za izjemne športne dosežke in se zahvalila za prispevek k prepoznavnosti Velenja v svetu športa. »Velenje je mesto športa in na naše športnike smo izjemno ponosni,« je na sprejemu poudaril predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik in spomnil, da je ravno izjemna podpora lokalne skupnosti, ki so je deležni, dober obet za vzgojo mladih generacij športnikov. Omenjena velenjska kikboksarja, člana Taekwon-do & Kickboks kluba Skala Velenje, sta konec novembra blestela na evropskem prvenstvu združenja WAKO v Antalyi v Turčiji, kjer je moči med seboj merilo kar 864 tekmovalk in tekmovalcev iz 39 držav. Pod vodstvom predsednika krovne zveze Vladimirja Sitarja, selektorja Bojana Korošca ter trenerjev Sanela Ljutića, Srečka Rozmana, Andreja Sandeta, Uroša Bernarda in Landekerja so slovenski borci skupaj osvojili kar 17 kolajn, od tega šest zlatih, pet srebrnih in šest bronastih. Kikboks disciplina je na prelomni točki, saj obstaja veliko priložnosti, da ga pristojni prvič uvrstijo v spored olimpijskih iger leta 2028 v Los Angelesu. MOJCA MAROT svojo vlogo pri krepitvi solidarnosti. Da moramo za svetlejšo prihodnost delovati skupaj in zdaj, je ob srečanju z nevladnimi organizacijami opozorila tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik ter poudarila, da so »nevladne organizacije glas ranljivih in šibkih. Vsak nov dan s prostovoljstvom prinaša priložnost, da sprožimo spremembe v skupnosti, v kateri živimo.«
V letu 2023 bo ministrstvo začelo pripravo strategije razvoja prostovoljstva do leta 2028, proces bo vključeval najširši krog deležnikov, so zapisali na spletni strani ministrstva. Za svetlejšo prihodnost planeta moramo namreč delovati skupaj in zdaj, pa menijo na Slovenski filantropiji. Zaradi prispevka prostovoljstva je svet boljši kraj za življenje za vse, je spomnil izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar. Po njegovih besedah nas podnebne spremembe, pandemija covida-19, migracije in naraščajoče neenakosti vse pozivajo, da moramo sodelovati pri razvijanju rešitev za skupne razvojne izzive in skupno dobro. Vse je zato povabil, naj stopijo v vrste prostovoljcev.
Kot so še zapisali v obrazložitvi priznanja, je Ketiševa oseba, ki ji prostovoljstvo ne pomeni obveznosti, ampak način življenja.