Od setve do žetve Na eks
V tem mesecu se vse vrti okoli hrane. No, in neke puhle dobrodelnosti ter razprodaje sreče, vendar je to neka druga zgodba, ki se je sicer strahoma in sramežljivo – ter hvala bogu – že lotevajo normalni sociologi. Skratka, hrana.
Nekdo mi je oni dan rekel, da so jedilni listi odraz kreativnosti vsake gostilne.
Vseh vrst so jedilniki. Od amaterskih, ki jih človek niti pogledati ne more, kaj šele, da bi se z njih želel informirati, koliko kaj stane, do takih, ki bi jih marsikdo obešene na domači steni gledal vsak dan. Pač odraz resnične kreativnosti.
Že krepko smo zakorakali v veseli mesec, ko se res veliko stvari vrti okoli hrane. Kaj bomo jedli na praznični večer? Kje nabaviti? Kdo bo nabavni? Pa tudi če zaidete v knjigarno, bo tam zagotovo poljudnoznanstvena literatura v manjšini v primerjavi s knjigami (zlobni jeziki bi rekli šarlatanskimi) o srečnem, zdravem, nebeškem življenju. O srečni spolnosti, pravilni prehrani, jogi, pravilnem dihanju in tako naprej. Hrana je vselej bila in bo najbrž tudi ostala prva strateška »surovina«, če seveda ne štejemo človeške neumnosti. Le malo je treba pobrskati po spominu in kaj hitro se spomnimo, da si je naša uradna slovenska politika na prelomu sedemdesetih in osemdesetih zastavljala tri strateške naloge: energetika, hrana, aluminij. Takrat so se France Popit in njegovi kimavci še posmihali prispodobi o »deželi natakarjev in trgovcev«, češ, to pa že ne, niti v sanjah!
Energetika je dosegla zenit absurda s Teš 6, ki ga ni treba posebej popisovati. Aluminij? Takrat so sanjali, da bi okoli surovinske proizvodnje v Kidričevem in Slovenski Bistrici nastlali prodorno izvozno industrijo in strojegradnjo. Pa se je tudi to sfižilo do obisti in še bolj na drobno. Hrana pa je seveda že kot taka nepogrešljiva stvar v vseh časih in zemljepisnih razmerah; brez loncev mesa, žita, olja in vina je bil vsak režim kratke sape. Tega so se oblastniki vselej dobro zavedali, še bolj pa kajpak ljudstvo, ki je z volčjim instinktom vnaprej zaznalo hude čase.
Iskrenega kmeta kaj hitro »poklopijo« s poceni španskimi mandarinami, solato iz Francije in mentaliteto s hribovitega Balkana.