Čakalnica sredi odra
S hrano imamo ljudje in človeški rod nekako kar slabe izkušnje. Samo poglejmo v Cezarjev Rim pa kako so se po oktobrski revoluciji kmetijske tragikomedije kar vrstile. V Sloveniji bi politika morala najmanj zastriči z ušesi ob srhljivih podatkih o stopnji samopreskrbe, a se je kmetijska birokracija že zdavnaj močno zaparkirala (beri: zabetonirala) po pisarnah in čaka. Najbrž zgolj na plačo, ki itak zagotovo pride!
Ni pozabljena anekdota o času, kako so kmetje goljufali pri krompirju, ki so ga morali oddajati oblasti; z debelim krompirjem so pitali živino, drobcenega, ki se ga je oblast otepala, pa so imeli za državo. Verjetno je tedaj nastal pregovor o debelem krompirju in neumnem kmetu. Morda to celo drži. Danes o hrani razpredamo le takrat, ko še ne vemo, s čim bomo postregli na praznični večer. Ali takrat, ko se odločamo o dieti. O floskuli »od setve do žetve,« kot se navsezadnje imenuje tudi ena od oddaj o kmetijstvu na Radiu Slovenija pa le tu in tam kak ostareli, vendar še vedno iskreni kmet še reče kako, a kaj, ko je kaj hitro »poklopljen« s poceni španskimi mandarinami, solato iz Francije, korenčkom s Cipra in mentaliteto s hribovitega Balkana.
KONEC minulega tedna se je oder MGL spremenil v čakalnico ljubljanskega kliničnega centra, ki jo obišče skrivnostni inšpektor. V priredbi gledališke igre avtorja Johna Boyntona Priestleyja z izvirnim naslovom An Inspector Calls se gledalci soočijo z dvema ključnima vprašanjema: smo ljudje okrutnejši tedaj, ko se svoje okrutnosti zavedamo, ali kadar se je ne? Dobro uro trajajoča igra z naslovom Neznanec posameznika sooči z družbenimi neenakostmi, elementi spolnega in generacijskega konflikta in krutostjo (ne)zavedanja posledic naših ravnanj. Vsebinsko aktualno besedilo je priredila in režirala