Duhovna modrost
NEKATERIM ugajata vrvež in druženje, drugim je december odveč, ker prinaša (družabne) obveznosti. Tretji se ga bojijo, ker se bodo morali soočati s samoto. V decembru pogosto pretiravamo. Zato je treba najti pravo mero in početi, kar nas med prazniki veseli, je prav za nas in nam daje prijeten občutek. Če nam družba letos ne ugaja - zaradi službenih obveznosti, osebne krize ali česa drugega -, to povejmo in se umaknimo. Pravico imamo namreč postaviti sebe na prvo mesto in preživeti december po svoje, ne glede na tradicijo in načrte, ki jih imajo drugi z nami. Načelno vsi vemo, da gre samo za novo leto, ne za konec sveta, a se pogosto ujamemo v obnašanje, ki bolj pritiče slednjemu. Če vam ne bo uspelo postoriti vsega, se svet ne bo podrl. Zakaj torej decembra posvečamo toliko pozornosti temu, kaj vse še moramo opraviti, in smo v paniki, če nam ne uspe? Psihologi pojasnjujejo, da nas konec leta navdaja s potrebo, da ocenimo preteklo leto. Ko se zazremo nazaj, pogosto ugotovimo, da smo ga preživeli povprečno (npr. zadovoljno in zdravo), kar je z vidika ohranjanja življenjskega in čustvenega ravnovesja v redu, a konec leta čutimo, da bi morali doseči več. Zato želimo nadoknaditi vse zamujene priložnosti, zmanjšati občutek slabe vesti, ker si nismo vzeli časa za družino in prijatelje. Zatečemo se v nakupovanje daril, pri čemer hitimo in si ne vzamemo časa za običajno življenje. Ker zamenjamo koledar, se nam zdi, da je to velika prelomnica in da moramo nadoknaditi vse, kar nam je ušlo. Vsak bi si namreč rad leto zapomnil po nečem posebnem. Tako še povečamo pritisk. Ko bomo razumeli, da je 1. 1. nadaljevanje 31. 12., bo december povsem običajen mesec. Sklepate novoletne sklepe? Se jih tudi držite? Negativna plat je v tem, da si postavimo previsoka pričakovanja, hkrati pa smo neučakani – vse naj bi se zgodilo takoj. Pozitivno pa je, da se zazremo v svoje navade in kažemo motivacijo za spremembe.
Zato se letos držite pravila »kar deluje zame«.
Če torej
M. B. Z.