Leza v našem morju
tembra 1944 je zvečer sledil še en napad z 12 zavezniškimi letali. Rexa je zadelo še 66 raket, potem se je zaradi vdora vode prevrnil na levi bok in zagorel. Jeklo je v plamenih ječalo štiri dni, 12. septembra 1944 pa je velikanka potonila v plitvini.
Samopostrežba
Zgodba o daleč največji ladji na dnu našega morja se je zasidrala v kolektivni spomin prebivalcev Istre. Za to je zaslužen tudi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, ki Rexu že kar nekaj desetletij namenja pozornost, nedavno pa je izdal obsežno in slikovno bogato monografijo z naslovom Rex, mit iz plitvine. Z njo je pomembno nadgradil svojo razstavo iz leta 2008. Avtorji monografije o tej najslavnejši potopljeni ladji na slovenskem delu Jadranskega morja so Nadja Terčon, Franco Juri, Bogdana Marinac in Snježana Karinja, ki so pri pripravi sodelovali s številnimi poznavalci, zbiratelji in pričevalci iz Slovenije in sosednjih držav. Takoj po vojni so prebivalci okoliških krajev z ladje odnašali uporabne predmete in predvsem dele iz barvastih kovin, skratka vse, česar niso že prej pobrali Italijani in Nemci, ki so odpeljali najdragocenejše stvari.
Leta 1946 so razbitine razglasili za jugoslovanski pomorski vojni plen. Zavezniki so od Jugoslavije zahtevali, da jim ladjo prepusti, vendar je mirovna pogodba, ratificirana 15. septembra 1947, potrdila odločitev jugoslovanskega sodišča.
Ko so ugotovili, da ladje ni mogoče usposobiti za plovbo, so jo 1948. razrezali za staro železo. Velike kose so po morju vozili na Reko in v Pulj, od tam pa z vlaki v železarno Jesenice, kjer so iz njih izdelovali kakovostno jeklo. Sidrne verige, sidra, dva vijaka, 15 elektromotorjev, 104 okrogla ladijska okna, motor znamke Man, 500 ton ladijskega trupa so razdelili med hrvaške ladjedelnice in druga podjetja.
V trupu je po brodolomu ostalo še precej nafte. Ta je ob razrezu večkrat povsem onesnažila morje v Koprskem zalivu. »Otroci smo se vseeno kopali in bili vsi črni od katrana in nafte, tako da so nas morale mame zvečer čistiti z bencinom, alkoholom in praški, da smo sploh lahko legli v posteljo,« se spominja Zlatan Čok. Ljudje iz okolice Kopra in Izole so v razbitinah kljub vsemu še našli kak uporaben predmet za hišo, kmetijo ali pa zgolj za spominek. Prebivalka z Opčin je piranskemu pomorskemu muzeju podarila ogledalo, ki so ga našli na odpadu in ugotovili, da je z Rexa. V sežanskem Kulturnem domu Srečka Kosovela imajo klavir, v podjetju Vinakoper pa mizo in omaro. Na Veliki Planini so za nihalko uporabili reduktor z ladje, klopi iz ladijske kapelice so pristale v manjši tržaški cerkvi, v splitskem pomorskem muzeju hranijo tri velike črke napisa Rex na ladji. Na trgu starin je precej posod in jedilnega pribora z ladje, nekaj ga hrani tudi piranski pomorski muzej. Zbiratelj Slavko Franca iz Lucije ima v svoji zbirki termometre, ventile, luči, komandno ploščo in kos ograje z Rexa. Predmeti z ladje imajo danes visoko ceno in prodajalci starin zlasti v tujini tržijo celo ponaredke.
raket so zavezniška letala izstrelila na Rexa.