Kosimo, ko se rosa posuši
Prehod iz meteorološke pomladi v meteorološko poletje je prinesel stabilno vreme, temperature zraka so bile v notranjosti med 23 in 24 °C, na Primorskem do 28 °C. Pretekli vikend in še ves teden je bilo vreme idealno za košnjo. Kmetje se najpogosteje odločijo kositi ob jutrih in dopoldnevih, ko daljše in intenzivnejše sončno sevanje omogoča odprtost listnih rež, kar pomeni hitrejšo izgubo vlage iz rastlin in hitrejše venenje. Tako je tudi spravilo krme, silaže in sena – mrve, hitrejše. Če kosimo zjutraj, moramo to storiti po jutranji megli oziroma ko se rosa posuši, saj je izhlapevanje površinske vlage veliko hitrejše, če rastline stojijo pokonci, kot če pokošene ležijo na tleh. Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko silažo pospravimo že isti dan ali v naslednjem dnevu.
Mrvo sušimo na tleh
Pri spravilu mrve je vsebnost sušine eden izmed ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na kemično sestavo in energijsko vrednost krme. Po tehnoloških navodilih je priporočljivo, da mrva za skladiščenje vsebuje več kot 85 % sušine. V Sloveniji večino mrve še posušimo na tleh, za kar je potrebno vsaj 30 ur intenzivnega sončnega obsevanja. Letos so bile zaradi muhastega majskega vremena težave s spravilom krme trajnih travnikov, na katerih je bila košnja zjutraj bolj priporočljiva. V zelo suhem in vročem vremenu v primeru siliranja je bolj priporočljiva nekoliko kasnejša košnja, s čimer preprečimo, da bi se krma presušila. Košnja v dopoldanskem času je priporočljiva tudi za večje površine.
Na travinju, kjer večkrat kosimo, se zaradi botanične sestave travne ruše lahko zgodi, da pod prvo košnjo že raste druga. Kdor travnike kosi enkrat, takih težav nima, saj je travna ruša izenačena in ni nobene podrasti. Če so v travinju pretežno visoke trave in pravi čas košnje zamujamo, se v podrasti že pojavlja mlada trava. Pri spravilu takšne krme moramo biti previdni. Visoke trave imajo že razvita stebla s cvetovi, ki so na pogled suha, vendar je njihova notranjost še zelena, mlada zelena trava pa se hitreje suši kot stara stebla. Zato pospravljamo mešanico suhe in malo manj suhe krme. Zaradi tega lahko pride do velike nevarnosti samovžiga krme. Zaradi samodejnega segrevanja se v notranjosti sena kopiči toplota, njenega odvajanja pa ni. Procesi, ki lahko pripeljejo do samovžiga, se začnejo že pri sobni temperaturi. Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga je vlaga: shranjeno seno je mora imeti manj kot 15 odstotkov. Do samovžiga lahko pride še od 3 do 6 tednov po skladiščenju krme ali celo po daljšem obdobju, če je shranjena v kopici ali balah brez ovoja, le delno pokrita in izpostavljena različnim vremenskim vplivom.
Tudi dobro posušena mrva se v prvih nekaj dneh skladiščenja segreje do okoli 50 °C, nato pa se postopno ohladi. Hitrost ohlajanja je odvisna od gostote, temperature okolja, količine vlage in prostorov skladiščenja. Poleg tega so vzroki za slabo kakovost krme poleg neustrezne botanične sestave travne ruše, prepozne košnje, neugodnih vremenskih razmer ter prevelike vlažnosti krme ob spravilu še neustrezna oskrba travnikov, neprimerni postopki košnje in sušenja, onesnaženje krme ter neprimerna skladišča. Kot rečeno, v Sloveniji večino sena posušimo na tleh, za kar je potrebno več dni stabilnega in lepega vremena. Poleg tega veliko kmetovalcev zamakne prvo košnjo trajnega travinja v junij ali ponekod celo začetek julija, ko je hranilna vrednost krme že slabša kakor v fazi latenja vodilnih trav v travni ruši.
Visok UV-indeks Trenutno po nižinah poteka glavna sezona cvetenja trav, kar sproža veliko težav alergikom, saj je v suhem vremenu obremenitev s pelodom visoka.
Sončni dnevi so povezani tudi z drugimi aktivnostmi na prostem. Potrebna je velika previdnost, saj je UV-indeks že zelo visok. UV-indeks označuje moč sonca oziroma ultravijoličnega sončnega sevanja, torej tistega dela sončevega sevanja, ki povzroči porjavelost kože ter lahko ob predolgi nezaščiteni izpostavljenosti soncu vodi k opeklinam. Vrednost indeksa predstavlja velikost učinka tega sevanja na človeško kožo, pri čemer je pri definiciji upoštevana povprečna občutljivost bele kože. Vrednost indeksa upošteva predvideno najvišje sevanje sredi dneva. UV-indeks delimo na pet kategorij glede na tveganje za poškodbe kože za povprečne ljudi pri nezaščitenem izpostavljanju soncu: vrednost od 0 do 2 pomeni nizko izpostavljenost, od 3 do 5 zmerno izpostavljenost, med 6 in 7 visoko izpostavljenost, od 8 do 10 zelo visoko izpostavljenost in več kot 11 ekstremno izpostavljenost. Da se zaščitimo pred ultravijoličnim sevanjem, oblečemo zračna oblačila z dolgimi rokavi, nosimo pokrivalo, sončna očala z UV-zaščito, kožo, ki je neposredno izpostavljena soncu, pa namažemo z zaščitno kremo za sončenje.
Vrednost UV-indeksa predstavlja velikost učinka tega sevanja na človeško kožo.
V Sloveniji večino mrve posušimo na tleh, za kar je potrebno vsaj 30 ur intenzivnega sončnega obsevanja.