GREMO V KINO
PRED 35 LETI je Martin Scorsese pošteno razburkal krščanski svet s filmom Zadnja Kristusova skušnjava. Režiserja so gorečneži obtožili bogokletstva, predstavniki Rimskokatoliške cerkve so film razglasili za nemoralen in žaljiv.
V njem je Jezusa prikazal kot moškega, ki je razdvojen med Bogom in zemeljskimi užitki ter ima v sanjskem prizoru celo spolne odnose z Marijo Magdaleno, zato je slavni režiser v Vatikanu postal tako rekoč nezaželena oseba, a mu je vendar uspelo zakrpati odnose s Svetim sedežem. Pred sedmimi leti ga je ob premieri filma Molk (Silence) na prijateljski obisk povabil papež Frančišek, pred kratkim pa se je Američan z argentinskim papežem sestal že tretjič. Kratka zasebna avdienca, ki se je je v nedeljo udeležil z ženo Helen Morris, je Scorseseja očitno navdihnila. »Na papežev poziv umetnikom sem se odzval na edini način, ki ga poznam: spisal sem scenarij za film o Jezusu,« je dejal Scorsese in še dodal, da je že v nizkem startu. »Zdaj zdaj ga bom začel snemati.«
Kako se bo tokrat lotil občutljive tematike, ni znano. Tudi njegovi predstavniki so odvrnili, da vedo prav toliko, kolikor je oskarjevec razkril v kratki izjavi. Režiserjeva najava novega projekta je sledila konferenci The Global Aesthetics of the Catholic Imagination, na kateri so se zbrali kritični bralci in umetniki katoliki. Scorsese je na konferenci razpravljal tudi o filmih Zadnja Kristusova skušnjava in Molk, v katerem se je poglobil v preganjanje jezuitov na Japonskem v
17. stoletju. Prav ta film ga je 2016. pripeljal na obisk k svetemu očetu, ki se je v mladih letih pridružil jezuitom v upanju, da bo nekoč misijonar v Aziji. Martin Scorsese je v otroštvu razmišljal, da bi postal duhovnik. Toda življenje ga je zaneslo na filmska pota. »Zanima me, kako ljudje vidijo Boga oziroma kako dojemajo svet neotipljivega,« pravi. »Po dolgih letih razmišljanja sem spoznal, da mi je najbližje katoliška vera. Verjamem v njena načela.« A kljub temu prepričanju je kot umetnik neizprosen. To je dokazal prav z Zadnjo Kristusovo skušnjavo, ki mu je prinesla oskarjevsko nominacijo za režijo, a je marsikje niso želeli predvajati ali je bila najmanj cenzurirana. Med temi državami so bile Grčija, Republika Južna Afrika, Turčija, Mehika, Čile in Argentina, v Singapurju in na Filipinih pa je film prepovedan še danes.
Ljubljana
Slovenska kinoteka DISTRIBUCIJA KINOTEKA: ŽEPAR (PICKPOCKET). Francija, 1959. Režija: Robert Bresson.>18.00. D-DAY: DAN ZA DOKUMENTAREC: SOLČENCE ZAHAJA. Srbija/Slovenija, 2019. Režija: Stefan Krasić.>20.00.
Kinodvor
TIHO DEKLE (AN CAILÍN CIÚIN). Irska, 2022. Režija: Colm Bairéad.>18.15.
IZGINJANJE (VERSCHWINDEN/IZGINJANJE). Avstrija, Slovenija, 2022. Režija: Andrina Mračnikar. V Mali dvorani.>19.15.
MONA LISA IN KRVAVA LUNA (MONA LISA AND THE BLOOD MOON). ZDA, 2021. Režija: Ana Lily Amirpour. Zadnjič!>20.30.
Kino Bežigrad HIPNOTIZIRAN.>20.30. SPIDER-MAN: POTOVANJE SKOZI SPIDER-SVET.>18.00.
Maribor
Maribox
ČRNI MOŽ.>18.10, 20.10, 20.50.
HIPNOTIZIRAN.>18.30, 20.30. HITRI IN DRZNI X.>17.45, 19.00. HITRI IN DRZNI X-DOLBY ATMOS.>15.40.
MALA MORSKA DEKLICA.>17.50.
MALA MORSKA DEKLICA 3D.>16.20, 19.15.
MOJ FOTR.>17.00. SPIDER-MAN: POTOVANJE SKOZI SPIDER-SVET-DOLBY ATMOS.>18.30. SPIDER-MAN: POTOVANJE SKOZI SPIDER-SVET SINHRONIZIRANO.>16.40. SPIDER-MAN: POTOVANJE SKOZI SPIDER-SVET.>19.30, 20.40.
SUPER BRATA MARIO FILM.>15.30, 16.30.
V 80 DNEH OKOLI SVETA.>16.15, 17.15.
VARUHI GALAKSIJE: 3. DEJANJE.>19.40.
Domžale
Mestni kino GRINDHOUSE ZAKLJUČEK.>20.30.