Vsega so že prodali
Zaradi ročnega in mukotrpnega dela je pridelovalcev solkanskega radiča vse manj Deset družin pridela približno dve toni reguta, ta pa na tujem doseže izjemno ceno
SOLKAN Solkanski radič je ena izmed posebnosti Goriške, ki jo želijo promovirati tudi v sklopu evropske prestolnice kulture Nova Gorica/Gorica 2025. Po tej vrtnini je v Sloveniji in Italiji veliko povpraševanja, pridelovalcev pa je zaradi precej ročnega dela vse manj, čeprav solkanski radič dosega res visoke prodajne cene in so ga letos že vsega prodali.
Sezona pobiranja se začne nekje decembra, odvisno od zunanjih temperatur. Pridelovalci počakajo, da ga vsaj enkrat ali še bolje dvakrat prime slana, saj če tega ni, radič v procesu siljenja potem ne razvije dovolj intenzivne rdeče barve. Letošnjo sezono so nekateri povlekli še v marec.
Drag kot žafran
Ta hip se pri nas s pridelavo solkanskega radiča ukvarja le 10 družin. Zakaj tako malo, smo po koncu sezone povprašali Klavdijo Kancler. Z možem Joškom, nekdaj izvrstnim kanuistom, ki je s pridelavo reguta, kot mu pravijo, povezan že pol stoletja, sta že dlje na trgu te dragocene zelenjave. »Veste, cena le ni tako hudo visoka! Vedeti je treba, da je za pridelavo potrebnega ogromno dela: samo za kilogram reguta porabimo za pobiranje in čiščenje od dve do štiri ure. Ni pa všteto preostalo delo in vsa opravila od domače pridelave semena do čiščenja semena, setve, nege njive in košnje med rastjo, ta opravila pa so seveda nujna, če želimo priti do kakovostnega pridelka. Večinoma se s tem ukvarjamo zato le tisti, ki smo znanje in seme prevzeli od staršev ali starih staršev.«
Pri Kanclerjevih se je cena za kilogram solkanskega radiča zaustavila pri 16 evrih. Zanimivo, da je v italijanskem delu Gorice, le korak stran, dosegel kilogram reguta 30 evrov, v Milanu pa je bila cena še precej višja, tam so ga prodajali tudi za 50 evrov za kilogram!
Izvedeli smo, da ga ena družina pridela po 200 kilogramov. Pri Kanclerjevih so ga letos okoli 100, so pa tudi nekateri, ki so ga skoraj 700 kilogramov. Pod črto: na Solkanskem ga teh nekaj družin pridela okoli dve toni na sezono. Če bi vsega prodali v Milanu, bi 10 družin zaslužilo 100.000 evrov.
Legalna kraja semen
Seme si vsak kmet pripravi sam. Tudi letos so odbrali najlepše primerke reguta, ki jih bodo potem posadili in negovali vse do semenitve rastline. Letošnje seme bodo zato pri Kanclerjevih sejali – leta 2026. »Seme pa se je včasih dobilo tudi tako, da si ga komu ukradel,« se je nasmehnila Klavdija, ki priznava, da je še danes kdaj tako, sploh kadar je kriza s semeni. »Pa ni nihče na nikogar jezen. Teh nekaj pridelovalcev, kar nas je v Solkanu, zelo dobro sodelujemo in smo prijatelji.« Pridelovalci semena torej ne prodajajo, če ga kaj ostane, ga pustijo za rezervo. »Če pride po setvi toplo in sušno vreme in radič ne vzklije, ga je treba namreč kdaj tudi po
»Seme solkanskega radiča si vsak kmet pripravi sam.
Najlepše primerke posadijo in negujejo do semenitve.
Letošnje seme bodo pri Kanclerjevih sejali leta 2026.
SE PRVIČ omenja solkanski radič.
dvakrat ali trikrat sejati.« Zanimivo, da takšna butična sorta, kot je sukenski regut, še ni zaščitena. V Uradnem listu RS Slovenije je resda na seznamu avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin; zapisan pa je tudi v sortni listi EU.
»Ker se še ni našel junak, ki bi se spustil v te administrativne postopke, še zmeraj ni zaščiten. Pa bi ga morali, sicer ga bodo Italijani …« poreče Kanclerjeva. Pa še ena težava je na pohodu: »Nekateri pridelovalci se sicer trudimo, da govorimo enotno o solkanskem radiču, žal pa se v zadnjih letih vse večkrat omenja goriški radič.« Čeprav gre za našo avtohtono sorto, prihaja po nepotrebnem do vse večje zmede.
KER SE ŠE NI NAŠEL JUNAK, KI BI SE SPUSTIL V TE ADMINISTRATIVNE POSTOPKE, ŠE VEDNO NI ZAŠČITEN.