Jaslice od cvetne ne
Ideja se je pred leti porodila pokojnemu patru Leopoldu Grčarju Tradicijo pasijonskih jaslic z veseljem obuja Matjaž Bitenc iz Litije
LITIJA »Če je namen jaslic prebuditi v ljudeh vero in zaupanje v neskončno božjo usmiljeno ljubezen, kaj je potem učinkovitejše kakor poglobiti se in se zazreti v Jezusovo trpljenje od Betlehema do Kalvarije! K temu nam učinkovito pomagajo božične jaslice, še veliko bolj pa postne ali pasijonske jaslice,« je že pred leti zapisal žal že pokojni pater Leopold Grčar, frančiškan, tudi spovednik na Brezjah, kjer so leta 2001 postavili prvi muzej jaslic in ustanovili društvo, ki je povezalo jasličarje. Leta 2015 je bil muzej obnovljen, razširjen in znova postavljen na ogled. Postne ali pasijonske jaslice so se pojavile najpozneje v 18. stoletju in nam žele predstaviti Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje. »Kakor božične jaslice so vezane na določeno obdobje leta. Navadno od cvetne nedelje pa do velikonočnega ponedeljka. Nekatere so bile postavljene že na pepelnično sredo, druge pa na tiho ali cvetno nedeljo,« je še dodal pater Grčar. Pasijonski prizori se navadno začnejo s slovesnim vhodom Jezusa v Jeruzalem, na cvetno nedeljo, sledijo umivanje nog pri zadnji večerji, Jezusova molitev na Oljski gori, Judovo izdajstvo, prijetje Jezusa v vrtu Getsemani, Petrova zatajitev, Kristus pred Pilatom, Kristus pred Herodom, bičanje in kronanje s trnjem, Jezusovo nošenje križa in padci, križanje, snemanje s križa in polaganje v grob, najdemo pa tudi velikonočno jutro in vstajenje ter pot v Emavs. Pomemben del pasijonskih ali postnih jaslic so tudi osebe: Jezus, njegova mati Marija, žene, ki so stregle Jezusu in apostolom, Marija Magdalena, Veronika, apostol Janez, Simon iz Cirene, Poncij Pilat, nekaj rimskih vojakov, tudi oba razbojnika, ki sta bila križana na njegovi desni in levi strani, ne smeta manjkati. »Pasijonske jaslice pa nam želijo odkriti pomen trpljenja, žrtev in smrti Jezusa Kristusa, ki šele z vstajenjem
prinese radost in veselje, ob doživetju, da smo odrešeni, zato pa pritegnejo poseben krog ljudi, ki globlje doživljajo ceno našega odrešenja, ki jo je Odrešenik plačal s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem. V izročilu so postne ali pasijonske jaslice imenovali tudi resne jaslice,« nam pove Andreja Eržen Finkšt, direktorica Romarskega urada pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Oblečene figure postnih jaslic izhajajo iz 18. stoletja. Šele v zadnjih letih pa se znova oživlja zanimanje za pasijonske jaslice in božje grobove, s tem pa tudi veliko zanimanje za velikonočne ali vstajenjske jaslice. »Z jaslicami je tako: zanimanje se izmenjuje. Je pa res, da nas je jasličarje pokojni pater Leopold Grčar zbral in nas pozval, da bi spet obudili tradicijo pasijonskih jaslic,« pa se Matjaž Bitenc, 53-letni jasličar iz Litije, spominja, kako je pred leti tudi sam prisluhnil pozivu.
»Vse skupaj se je začelo zaradi 30 srebrnikov, tako imenovanih šeklov, ki jih je apostol Juda Iškarijot dobil,
po veliki noči jih bodo pospravili.