Pop preproščina Na eks
Pop glasba, ki ima v slovenskem jeziku tudi ne vedno hvaležno oznako »zabavna«, v večini primerov spada na področje komercialne umetnosti – nemalokrat niti ne umetnosti v klasičnem pomenu besede, temveč prej industrije. Pesmi oziroma tako imenovani hiti pa so mnogokrat zgolj artikli na tržišču, ki prodaja popestritev dolgčasa, šum za ozadje, ritme za poskakovanje in sproščanje ali pa instant pobeg od vse hitrejšega sveta. Če je bila pop glasba (tokrat besedo uporabljamo v širšem pomenu, torej vanjo spadajo tudi žanri, kot so rock, blues in jazz) nekoč obenem tudi glasnica uporništva, je danes del našega vsakdana, saj nas spremlja vsepovsod – od zvočnikov v trgovinah do sprehodov po ulici ali teka v parku, ko si v ušesa nadenemo slušalke. Prisotna je v filmih, TV-serijah, oglasih, še celo na delovnem mestu in tako dalje – lahko bi rekli, da pravzaprav ni več področja, kjer je ne bi bilo. Že pred desetletji je postala del interierja življenja vsakega posameznika. A kaj nam pop glasba leta 2024 pravzaprav sporoča? Pri tem mislim predvsem na besedila. Nekoč, kot smo omenili že prej, so imela tudi uporniško noto – bila so glas generacij, pomembno so vplivala tudi na družbeno in politično klimo, še posebno v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. S komercializacijo pop glasbe se je kakopak vse to precej spremenilo. Tudi glasba je dobila svoj poslovni model in besedila, če so prezahtevna, preveč politična ali pozivajo k takšnim ali drugačnim družbenim spremembam, za trg in odločevalce kaj kmalu postanejo moteča in nezaželena. Kar naenkrat niso več zgolj prijeten napev v ozadju, zvočna kulisa, temveč nevarnost, ki lahko zaneti nemire v potrošniški družbi, kjer je vzoren državljan le še kupec, narejen po merilih oglaševalskega trga, in ga dogajanje, ki v resnici vpliva na njegovo življenje, ne zanima (več). Takšne prebivalce sveta, ki jim slabšalno (ne zamerite mi te oznake, poskušam zgolj dodatno poudariti napisano) pravimo številke, saj je naloga zreducirana na upoštevanje vsiljenih pravil in vdajo nadzoru.
Po vsem tem najbrž že lahko sklepate, kam merim glede komentarja besedil sodobnih pop pesmi. Dotično lahko podprem tudi s podatki nedavne raziskave, ki je potrdila, da so besedila modernih hitov vedno preprostejša. Tako je pokazala tudi obsežna avstrijsko-nemška raziskava, objavljena v reviji Scientific Reports in v kateri so raziskovalci ovrednotili besedila več kot 350.000 pesmi v angleškem jeziku. Podobno so pokazale druge sorodne minule raziskave o pop glasbi, a tokrat so prvič analizirali daljše časovno obdobje in ovrednotili več žanrov. Večdisciplinarna analiza rap, country, pop, rock in R&B pesmi med letoma 1980 in 2020 je pokazala, da postaja struktura besedil čedalje preprostejša – besedilni elementi se pogosteje ponavljajo, refrenom pa je namenjeno vedno več prostora. Vzroka, zakaj v sodobnih besedilih uporabljajo preprostejše načine, da bi čim prej prišli do bistva, ki ga nato znova in znova ponavljajo, v tokratni raziskavi sicer niso vzeli pod drobnogled. Vsekakor je to povezano z novimi načini konzumiranja glasbe, saj je danes vse povezano s pretočnimi platformami, ki jih imajo poslušalci na svojih mobilnih napravah. Sodeč po raziskavi oziroma spletnih algoritmih je odločilnih prvih deset do 15 sekund – zato industrija stavi na čim bolj enostavne trike, tudi pri tekstih.
V kontekst pa je treba vzeti tudi dejstvo, da je vsaka stara generacija glasbo svojih otrok označila za slabšo, bolj površinsko in manj vredno. Morda moramo torej vzeti v zakup tudi to, da za novosti postajamo zgolj in samo – prestari.
Sodeč po raziskavi oziroma spletnih algoritmih je odločilnih prvih deset do 15 sekund – zato industrija stavi na čim bolj enostavne trike, tudi pri tekstih.