Po glasbi še dokumentarec o Savi
Vukašin Šobot ima s seboj vedno kamero ali fotoaparat Tokrat je v objektiv zajel zgodbo o reki, ki teče skozi Zasavje
TRBOVLJE Vukašin Šobot je v Zasavju znan predvsem kot televizijski snemalec, voditelj in novinar na regionalni televiziji ETV. Pokriva različna področja, udejstvuje pa se tudi kot reportažni fotograf. Radovednost in tisto, čemur se na kratko reče poklicna deformacija, sta odgovorna, da ima vedno s seboj kamero ali fotoaparat.
Rezultat je nekaj fotografskih razstav, izdal je tudi monografijo. Od leta 2000 je sodeloval z različnimi naročniki s področja fotografije, je tudi galerist edine fotogalerije v osrčju Slovenije (Foto galerija f 2,8), ki bo avgusta letos proslavila štiri leta delovanja in v kateri predstavlja tako uveljavljene fotografe kot druge odlične zasavske ustvarjalce. Letos je bila prvič predstavljena fotografinja iz tujine.
Pred desetletjem
Vukašin pa ne lovi v objektiv le ključnih trenutkov in dogodkov, za katere je treba biti v pravem času na pravem mestu, ampak ga zanimajo tudi projekti, ki iz takšnih in drugačnih razlogov nastajajo malce dlje. Eden takih je zgodba Save, ki teče skozi zasavske občine. Novinarsko delo je njegov pogled na predvsem lokalno problematiko še izostrilo, ušla mu ni niti naša veličastna reka. Pred malce več kot desetletjem je tako začel ustvarjati filmski prvenec, ki bo luč sveta ugledal letos. »Vmes je bilo več projektov, predvsem za znane naročnike, pred nekako dvema letoma pa je prišla ideja, da se posname nekaj kadrov Save. Avtorja glasbe Vlado Poredoš in Bojan Bergant sta me prosila zanje. Glede na dejstvo, da je glasbe precej, se mi je porodila ideja, da bi bilo super, če se posname krajši dokumentarec,« pravi. K sodelovanju je povabil še nekatere, ki so s Savo tako ali drugače povezani ali pa so njeni poznavalci, in se lotil velikega zalogaja. »Pri
»predprodukciji mi je več, kot bi lahko pričakoval, pomagal veliki poznavalec Save Dejan Kerin. V tem obdobju sem napisal scenarij in začel zbirati ekipo, ki je na začetku štela sedem članov, na koncu pa nas je sodelovalo kar 38.« In kaj so ustvarili? »Zgodba je dokaj preprosta, saj prikazuje zadnjih 50 kilometrov prostotekoče Save. Ker pa Sava ni samo vodotok z vsemi svojimi lepotami, sem v zgodbo vključil še dva kajakaša in dva kolesarja, ki se srečujejo od začetka Zasavja, to je Jevnice, pa vse do zagorskega Zatona, kjer je končno srečanje, prej pa je še srečanje kajakašev in alpinistov. Od Zagorja do Hrastnika je skupinski spust kajakašev in raftarjev čez brzice Prusnika, mimo bivšega TET pa do končne točke, sedeža Brodarskega društva Steklarna Hrastnik,« razkrije. Med spustom so sodelovali tudi člani Društva za podvodne dejavnosti Trbovlje. V dokumentarec so vključeni krajši pogovori z ljudmi, ki živijo ob Savi in s Savo. Film je pravzaprav zasavsko delo, saj so ga ustvarjali sami Zasavci. Avtorja glasbe sta že omenjena Bergant in pevec Orlekov, glasbo pa so posneli Čuvaji Save, ugledni glasbeniki. Za Pesem o Savi so posneli poseben video.
MALCE ZAHTEVNEJŠE JE BILO USKLAJEVANJE PRIČAKOVANEGA LEPEGA VREMENA, VODOSTAJA IN PRIPRAVLJENOSTI VSEH EKIP.
Z dobro voljo
Kako pa je bilo ustvarjati dokumentarec? »Pri filmu lahko rečem, da je bilo vse zabavno. Zahtevnejša je bila koordinacija udeležencev, predvsem zato, ker snemanje večkrat ni dopuščalo ponavljanja posameznih scen. Ampak tudi to je bilo narejeno z dobro voljo. Mogoče je bilo malce zahtevnejše usklajevanje pričakovanega lepega vremena, vodostaja in pripravljenosti vseh ekip v danem trenutku, a to se je na srečo kljub tisoč stvarem, ki so povezane s tem in so potrebne za celoto, odlično zložilo,« pove. Sava Vukašinu ni neznanka; pozna jo od mladih nog, ko so se hodili namakat v Zaton. Takrat je Sava to še dopuščala. Je tudi velik ljubitelj in zagovornik neokrnjene narave, ne le voda, ni pa član nobene od civilnih iniciativ ali društev za okoljevarstvo, saj želi ohraniti novinarsko objektivnost in nepristranskost. »Pogostost poročanja o njej je odvisna od dogajanja. Je pa bilo na mojem seznamu več vprašanj, naslovljenih na deležnike, ki se nagibajo na eno ali drugo stran reševanja energetske nevtralnosti.« ROMAN TURNŠEK
JIH JE sodelovalo pri projektu.