Vizionar arhitekture prihodnosti

a prvi dan epidemije sem prejel ministrovo odločitev, da bo za prihodnjih pet let v MAO imenoval drugega direktorja. Bilo mi je v čast, da sem lahko delal z vami in za vas. S 1. novembrom odhajam iz MAO, a ne bom se ustavil. Tako je zapisal dosedanji direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik na družbenih medijih. Pod temi besedami je na stotine komentarjev, med njimi so ganljivi zapisi, mednarodno priznani umetniki, kustosi, direktorji mednarodnih institucij, vsi izražajo začudenje nad odločitvijo ministrstva. Ta prostor si spremenil v kulturno ambasado Evrope, Slovenija bi ti morala dati medaljo, piše Andreas Ruby, direktor švicarskega arhitekturnega muzeja v Baslu.

Redko pride do takšnega konsenza in enotne podpore stroke, tudi najuglednejših mednarodnih institucij, kot so MoMA, Mednarodna konfederacija arhitekturnih muzejev (ICAM), Muzej umetnosti 21. stoletja, Maxxi v Rimu in številni drugi. Ne nazadnje je MAO samo letos dobil pet strokovnih nagrad, med drugim je Čelik prejel Plečnikovo medaljo, pred nekaj dnevi pa ga je Big See razglasil za enega od vizionarjev jugovzhodne Evrope.

Odkar je pred desetimi leti prevzel MAO, je dvorišče gradu Fužine, ki je nekoč samevalo, oživelo. Ne le s kavarno in galerijo, tam reper Zlatko sestavlja svoje komade, hkrati je to prostor, na katerem se zbira arhitekturna Evropa. MAO se je iz mestnega zavoda pod vodstvom Matevža Čelika, tega mu ne more oporekati nihče, prelevil v evropsko kulturno institucijo, ki koordinira program osemindvajsetih evropskih muzejev, festivalov in drugih organizatorjev arhitekturnih dogodkov med Lizbono, Oslom, Moskvo in Tirano.

Svoj program v MAO je Čelik vzpostavil z razstavo Odprti depoji, na kateri je bila prvič predstavljena bogata arhitekturna dediščina, ki je pred tem trideset let, nedotaknjena in neobdelana, ležala v zaprašenih kleteh in depojih muzeja.

Ministrstvo za kulturo mu priznava »sposobnost ažurnega odzivanja na dogodke v svetu in uveljavljanja kuratorskih in ustvarjalnih praks, ki združujejo različna področja«, a »pogreša ustrezen odnos do področja slovenske arhitekture in njene promocije v domačem in mednarodnem prostoru«. »Zame so zbirke MAO banka idej,« je dejal Čelik v intervjuju za Sobotno prilogo. »To so projekti večine najpomembnejših arhitektov in oblikovalcev 20. stoletja v Sloveniji, zato ta zbirka na zanimiv način govori o svetovni zgodovini oblikovanja. Nekateri predmeti iz MAO so v zadnjih letih postali svetovne znamenitosti. Kiosk K.67 Saše Mächtiga je

N