Maska pravne države

Zakonodaja, ki daje državi pooblastila za ukrepanje v času nalezljivih bolezni, je jasna. Ni pa zadostna. Vladi daje, med drugim, možnost, da omeji svobodo gibanja. Daje ji pooblastilo, da prepove zbiranje v šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in na drugih javnih mestih. Hkrati pa zakon o nalezljivih boleznih vladi ne daje izrecnega pooblastila, da bi ljudem zapovedala obvezno nošenje zaščitne opreme. Tako vsaj meni koprsko višje sodišče. S pravnomočno sodbo je namreč razsodilo, da državljan, ki oktobra lani na avtocestnem počivališču Mlake – počivališče stoji nekaj sto metrov od Vipave – ni nosil zaščitne maske, ni storil prekrška. Vladni odlok je nošenje mask sicer zapovedoval tudi na prostem. Vendar se je vladni odlok, ki je določal, da je nošenje zaščitne opreme obvezno, skliceval na člen zakona, ki daje vladi pooblastilo, da omeji svobodo gibanja. Možnost, da vlada državljanom predpiše obvezno uporabo zaščitnih mask ali podobnih kosov zaščitne opreme, v zakonu ni navedena. To pa pomeni, če povzamemo stališče koprskega višjega sodišča, da državljan, ki zaščitne opreme ni uporabljal, zaradi tega ne more biti kaznovan. Ko gre za kaznovanje, morajo biti reči, kot podčrta koprsko višje sodišče, zelo jasno določene.

Sodba koprskega višjega sodišča je pomembna. A ob tem ne smemo prezreti starejše sodbe višjega sodišča v Ljubljani, ki se je odločilo za drugačno interpretacijo. Ljubljansko okrajno sodišče je lani ustavilo postopek zoper osebo, ki ni nosila maske, češ da ni šlo za prekršek. Ljubljansko višje sodišče pa je novembra lani ugodilo pritožbi prekrškovnega organa in je okrajnemu sodišču naložilo, naj o prekršku, ko državljan ni nosil zaščitne maske, ponovno razsodi.

Dovolj razlogov je, da verjamemo v strokovno utemeljenost vladnega ukrepa o obveznem nošenju mask v zaprtih prostorih. Ponovimo: v zaprtih prostorih. Vendar to ne pomeni, da lahko vlada ukrepe, ki so strokovno prepričljivi, uvede brez jasnega zakonskega temelja. Ker zakonodaja vladi ne daje izrecnih pooblastil, da od državljank in državljanov zahteva uporabo zaščitne opreme, je problem v resnici hitro rešljiv. Vlada lahko v državni zbor pošlje predlog za dopolnitev zakona o nalezljivih boleznih. Če so razmere resne, lahko državni zbor zakon sprejme v nekaj dneh. Neuradno prečiščeno besedilo zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 (zakonodaja, znana po kratici PKP) obsega več kot 25.000 besed. Z zakonskim dopolnilom bi za enega od ključnih ukrepov za zamejevanje epidemije, uporabo zaščitne opreme, zagotovila čvrst zakonski temelj. Najbolj redkobesedno dopolnilo zakona o nalezljivih bolezni bi štelo vsega pet besed.

Členu 39 bi dodali točko 5:

»določi obvezno uporabo zaščitne opreme«.

In? Bo po sodbi koprskega višjega sodišča sprejeta bolj določna zakonodaja? Koalicija, ki nam vlada, ima nekaj neprijetnih lastnosti. Prva, manj alarmantna je, da ne sprejema dobrih idej, ki niso zrasle na njenem zelniku. Ilustrirajmo: ko je odbor za zdravje pred dobrim tednom razpravljal o priporočilih vladi za zamejevanje epidemije, so odborniki izglasovali le priporočilo vladi, naj več pozornosti nameni ozaveščanju o nujnosti zračenja prostorov. Ni pa, denimo, izglasoval priporočila, da bi bilo potrebno strokovno svetovalno skupino razširiti s strokovnjakom inženirske stroke, ki bi lahko svetoval glede prezračevanja prostorov. Ni sprejel priporočila, naj vlada zaposlene spodbuja, da bi na delovnem mestu nosili maske tipa FFP2. Ni sprejel priporočila, naj vlada dolgoročno več pozornosti nameni dobremu zračenju javnih prostorov in posodobitvi standardov prezračevanja, zlasti v javnih institucijah, kot so šole, zdravstveni domovi, domovi za starejše ... Odborniki so sicer razumeli, da aerosolni prenos še vedno predstavlja največjo nevarnost za širjenje virusa. Priporočil, ki iz tega spoznanja sledijo, pa niso sprejeli. Zakaj? Priporočila je predlagala opozicija. Druga škodljiva lastnost vladajoče koalicije je prepričanje, da je bilo vse, kar je med epidemijo storila, vrhunsko. Le nekaj saboterjev je škodovalo njenemu trudu: kolesarji, informacijska pooblaščenka, ustavno sodišče, Slovenska tiskovna agencija, RTV SLO, mediji, ki niso v madžarski lasti, sindikati, dijaki, taksisti, kritična javnost ... Zato se zdi malo verjetno, da bi koalicija zakon o preprečevanju nalezljivih bolezni dopolnila, kajti s tem bi posredno priznala, da so policija in inšpekcijske službe kazni za prekrške serijsko pisale brez čvrstega pravnega temelja. Iracionalna trma, torej.

In kje je tu državljan? Po sodbi višjega koprskega sodišča ne ve več, ali je prekršek, če maske ne nosi. A bodimo jasni: tudi če iz paragrafov izhaja, da oseba, ki maske ne nosi, ni storila prekrška, je uporaba mask – ob zračenju, umivanju in vzdrževanju razdalje – eden od ukrepov, ki zamejujejo širjenje virusa. Uporabljajte jo, model FFP2, če ga le imate. Ne zaradi paragrafov. Zaradi zdravja. ●