Darko Muženič Vrnitev dokazano nezakonito razrešenega direktorja NPU

Sprisego prejšnje vlade pod taktirko Janeza Janše in ekspresno razrešitvijo, precedenčno že na prvi seji 13. marca 2020, takratne generalne direktorice policije Tatjane Bobnar je bilo bržkone tudi Darku Muženiču, direktorju Nacionalnega preiskovalnega urada, jasno, da zanj prihaja temačnejše obdobje. Ne le zato, ker ga je za vodenje NPU izbrala Bobnarjeva, saj je bil že prej v zobeh politike. Predvsem SDS. Ker je bil Muženič svojčas prvi mož urada za preprečevanje pranja denarja, mu je SDS kar pavšalno pripisovala »sodelovanje« pri sumljivih transakcijah velikih vsot iranskega poslovneža prek NLB. A se zatakne že pri osnovnem očitku kaznivega dejanja.

Brez dvoma milijardno nakazilo iranskega denarja prek neke (v svetovnem pogledu) nepomembne slovenske banke vzbudi sume, a je za preiskavo in poznejši pregon potrebno še kaj več. Da vsaka svinjarija ni kaznivo dejanje, kot je izpostavila že pokojna generalna državna tožilka Zdenka Cerar, je pač cena demokracije in sodobnega pravnega sistema. Predvsem mora samemu začetku pregona zadostiti pravna kvalifikacija kaznivega dejanja. Kazenskopravni strokovnjaki so opozarjali, da o pranju denarja lahko govorimo le, če denar dokazano izhaja iz kaznivega dejanja. Čistega denarja pač ne pereš. Če tega ni mogoče dokazati, kar v omenjenem primeru ni bilo mogoče, je pregon obsojen na propad. Vsem mogočim sumom navkljub. Ne drži, da so vsi stali križem rok, morda so se res pozno odzvali, vendar je finančne tokove pod drobnogled vzelo tudi specializirano državno tožilstvo in od pregona odstopilo. Takrat je bila v zadregi celo omenjena stranka, saj je predkazenski postopek vodil tožilec Jaka Brezigar, sin nekdanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ki je SDS politično blizu. A to madeža z Muženiča ni spralo.

Darko Muženič je prvo resno službo začel prav v policiji, ves čas službene kariere pa je osredotočen na finance. Po izobrazbi je sicer univerzitetni diplomirani pravnik, študij je zaključil na ljubljanski pravni fakulteti. Po končanem študiju in pripravništvu na koprskem sodišču se je leta 1997 zaposlil kot kriminalist v skupini za poslovno kriminaliteto na oddelku za gospodarsko kriminaliteto policijske uprave Koper. Po treh letih je postal vodja skupine, na tem delovnem mestu pa vztrajal vse do aprila 2007.

Kariero je nadaljeval na finančnem ministrstvu, kjer je bil višji svetovalec v sektorju za preventivo in nadzor v uradu za preprečevanje pranja denarja. Kmalu je postal podsekretar, glavni del njegovih nalog pa je bil preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Leta 2013 je postal direktor urada za preprečevanje pranja denarja.

Istega leta se je na šefovsko mesto NPU povzpel Darko Majhenič. Bil je do zdaj edini direktor NPU, ki je končal petletni mandat. Nasledil ga je soimenjak, ki je bil na ponovljenem razpisu tudi edini kandidat. Ko je Muženič 1. junija 2019 prevzel vodenje NPU in se bolje spoznal tako z ekipo kot z delom, je v pogovoru za Sobotno prilogo izpostavil, da je osnovno vodilo NPU, da ni nedotakljivih. A ti so po mnenju dela politike bili in so še. Težava je predvsem, ker politična usta rada populistično govorijo raji o tem, kako bi morala policija delovati. Argumenti sicer večkrat pritičejo vsevedom za točilnim pultom kakor pa resni strokovni podlagi.

In prav iz takšnih razlogov, ki niso temeljili na strokovnosti, je Muženič predčasno zapustil vodenje NPU. V začetku maja 2020 ga je takratni šef policije Anton Travner razrešil. Prvič v zgodovini menjav na NPU so se s protestnim pismom oglasili zaposleni, ki so razrešitvi nasprotovali. »Darko Muženič je od nastopa svojega mandata kot direktor svoje delo opravljal strokovno in profesionalno, zato njegovo razrešitev štejemo za nedopustno, saj je zunaj zakonskih razlogov, ki jih določa veljavna zakonodaja. Ocenjujemo, da vsakršno razreševanje vodilnih delavcev Policije, ki presega ustaljene zakonske in strokovno argumentirane razloge, vzbuja sum političnega vmešavanja v delo strokovnega organa, ki na dolgi rok prispeva k razgradnji struktur varnosti ter učinkovitega preiskovanja najzahtevnejših oblik kriminalitete v Sloveniji,« so zapisali. Muženič je šel po pravico na sodišče. In sodno bitko dobil. Njegova razrešitev je bila nezakonita. A se na položaj ni vrnil vse do 26. julija, ko ga je za vodenje NPU izbral zdajšnji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.

NPU res nima sreče z menedžmentom. Če sta prva direktorja Robert Črepinko in Harij Furlan pustila, kot je nekoč ocenil Majhenič, dobro zapuščino, je prvi resen madež prispeval Bruno Blažina, ki je odletel s funkcije, ker se je pijan zaletel s službenim avtom. Najbolj pa je bilo burno kadrovanje v mandatu prejšnje vlade. Po Muženiču so si kljuko direktorske pisarne dobesedno podajali. V le nekaj mesecih so položaj zasedli Igor Lamberger, Uroš Lepoša in na koncu glavna favoritka Petra Grah Lazar. Novo policijsko vodstvo je za nekaj dni za v. d. imenovalo Boštjana Mlačnika, zdaj pa se je, kot rečeno, vrnil Muženič.

Pojasnilo, zakaj se je odločil za takšen korak, je jasno: »Prostovoljno s tega mesta nikoli nisem odšel, saj sem bil dokazano nezakonito razrešen. To niti ni bila vnovična kandidatura, ampak samo po premoru nadaljujem delo in sledim viziji, ki sem jo želel uresničiti ob nastopu funkcije.« Izkušnja zanj, kot pravi, ni bila grenka, je bila pa zanimiva. »A to je del naše poklicne poti. Zamer nimam do nikogar, vsak je delal, kar je mislil, da je prav.« Vesel in ponosen pa je na sodelavce, ki so mu takrat izrekli javno podporo. »Tega gotovo ne bom pozabil. To so kriminalisti, ki se zavedajo, da moramo delati izključno po zakonu, in politična pripadnost ne sme igrati prav nobene vloge.« ●

Muženič je šel po pravico na sodišče. In sodno bitko dobil. Njegova razrešitev je bila nezakonita.