Mačka je iz žaklja

Delo, 16. julija

Obrekljiv opis moje osebe ter moje novinarske in politične kariere s strani Petra Gstettnerja v Sobotni prilogi pod zgornjim naslovom vsebuje številne nerazumljive teorije zarote ter velika izkrivljanja in poenostavljanja in več neresničnih izjav o dejstvih.

Gstettner pravi takole: da so »ga (namreč Andreasa Mölzerja, op. a.) državne varnostne službe že večkrat iskale in ga zaradi oživljanja nacizma pozvale na sodišče«. Ta grobo obrekljiva in popolnoma napačna izjava o dejstvih, ki jo je Peter Gstettner izrazil tudi v nekem spletnem blogu, bo v Avstriji še imela sodne posledice.

Poleg tega so številne izjave Gstettnerja v tem članku popolnoma napačne. Piše, na primer, da je »Mölzerjev projekt«, kot je »združevanje evropske desnice v evropskem parlamentu …. na koncu propadel«. Dejstvo je, da je domoljubna, do Evropske unije kritična frakcija Identiteta in demokracija, ki je nastala iz teh prizadevanj, trenutno ena večjih skupin v evropskem parlamentu. In s perspektivo, da bi lahko z nadaljnjim združevanjem s poljskimi in madžarskimi poslanci postala največja skupina v parlamentu EU.

Popolnoma nesmiselna je tudi domneva Petra Gstettnerja, da bi lahko bilo delo »koroške konsenzne skupine« »del predstave, ki jo je Mölzer zasnoval za koroško javnost«. Tako kot njegova domneva, da je »zgodba o uspehu koroške konsenzne skupine tudi Mölzerjeva konstrukcija«. Nasprotno, dejstvo je, da je koroška konsenzna skupina nastala na pobudo takratnega zveznega kanclerja Wolfganga Schüssla iz stranke ÖVP, vodil pa jo je graški zgodovinar Stefan Karner. Do obeh osebnosti je bil vpliv Andreasa Mölzerja nedvomno precej omejen.

Ne glede na blatenje in prikazovanje političnih osebnosti, kot so nekdanji koroški deželni glavar Jörg Haider, oba zvezna kanclerja iz ÖVP Wolfgang Schüssel in Sebastian Kurz ter vidni predstavnik koroških Slovencev Marjan Sturm, je za Gstettnerjev prispevek značilno očitno prizadevanje ohraniti stare sovražne podobe, ki so postale priljubljene iz koroškega manjšinskega konflikta, oziroma jih oživljati.

Pri tem pa je pripravljenost koroškega Heimatdiensta za podporo slovenski narodni skupnosti kot nepogrešljivemu delu koroške identitete in intenzivnejšemu dialogu opredeljena kot zlonamerna strategija, da bi se tej manjšini škodovalo, če že ne povsem uničilo. In eksponenti tega Heimatdiensta morajo seveda še naprej igrati vlogo ksenofobnih in skrajno desnih sovražnikov Slovencev. Na splošno žalosten poskus nadaljnjega sejanja razdora in nemira.

Andreas Mölzer, evropski poslanec 2004–2014, predsednik koroškega Heimatdiensta