PREJELI SMO

V ljubljanski »kulturni kažipot« bi morali vključiti tudi uničeno dediščino

V sredstvih javnega obveščanja so nam občanom povedali, da je izšel letošnji Korak do kulture, kulturni kažipot po Ljubljani z zemljevidom do kulturnih poslastic.

Res lepo, da se Mestna občina Ljubljana (MOL) končno zaveda, da naša prestolnica ni samo najlepše mesto na svetu, kot ga imenuje naš župan, temveč tudi mesto s skoraj neprekinjeno gradbeno dejavnostjo že od časa, ko je Keops gradil svojo piramido v Egiptu, na ljubljanski Špici pa koliščarji svojo trgovsko naselbino ob jantarjevi poti. Kolikor veva, takšnega bogastva iz vseh zgodovinskih obdobij kot v središču Ljubljane v preostali Evropi ni. Skrajni čas je, da v Ljubljani označijo kulturne poti z opisom posameznih lokacij, zanimivih za evropski kulturni turizem – tudi za tiste, ki jih je mestna oblast uničila.

Čeprav arheoloških ostalin ni več, je treba označiti lokacije uničenega in predstaviti tudi to, kar na uničenje še čaka. Predlagava informativno postavitev dodatnih postaj ljubljanskega kulturnega kažipota:

1. Označba Koliščarskega naselja na Špici: Koliščarsko naselje na Špici so odkrili z arheološkim sondiranjem leta 2009 šele po tem, ko je MOL odobril projekt parkovne ureditve na Špici. Za zaščito in predstavitev izkopanin in situ je bil leta 2009 izdelan projekt.

Izvedbo projekta je priporočila Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Priporočilo je župan zavrnil in sporočil, da se njegovi strokovnjaki MGML (Muzej in galerije mesta Ljubljane) in ZVKD Ljubljana (ljubljanski območni zavod za varstvo kulturne dediščine) s projektom muzeja koliščarjev ne strinjajo. MGML je odgovoren samo za premično dediščino in je svoje delo z izkopom opravil, za nepremično dediščino odgovarja ZVKD, je sporočil direktor muzeja Peršin. Direktor ZVKD Ljubljana Vičič je zapisal, da je med kladivom in nakovalom in da zaščite ni naročil lastnik zemljišča MOL, zato za zaščito izkopanin ni ničesar ukrenil.

Najpomembnejše arheološko najdišče v Ljubljani, kot ga je opisala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca Državnemu zboru RS, je bilo uničeno leta 2011 v času nominiranja evropskih kolišč (tudi na območju Slovenije) na listo Unescove svetovne dediščine. Ministrica je dejala, da je uničenih le 20 odstotkov koliščarskega naselja, in zato je treba označiti območje preostalih 80 odstotkov najdišča, za katero ne ve nihče.

2. Označba arheološkega parka koliščarjev na Špici: na Špici je potrebna še ena plakatna informacija za nerealizirani arheološki park iz časa koliščarjev pod vodstvom Botaničnega vrta, za katerega ni bilo interesa ne ministrstva za kulturo, ne ZVKDS in ne MOL.

3. Označba lokacije nerealiziranega podzemnega muzeja rimske Emone, projektiranega leta 2009 kot središča Emonske poti po Ljubljani z Narodnim muzejem in rimskim lapidarijem. Iz sredstev regionalnega razvojnega programa je MOL realiziral nekak muzej moderne tehnologije iEmona, ki mu je bila dodeljena prestižna nagrada mesta Gubbio. Danes je muzej Emone in iEmone pozabljen. Tam, kjer je bil predviden muzej Emone, je sedaj zanemarjen Chopinov podhod od Plečnikovega podhoda do vhoda v garažo, v vročih in mrzlih dneh zatočišče brezdomcem.

4. Na Kongresnem trgu je treba označiti tudi najdišča odstranjenih prazgodovinskih gomil.

5. Bogata arheološka najdišča povezuje reka Ljubljanica. Na Novem trgu je potrebna označba z opozorilom na lokacijo o Stalni razstavi reke Ljubljanice, ki žal tudi ni realizirana ob reki, priči pettisočletne zgodovine Ljubljane na osrednji postaji rečnega prometa v ostankih kleti srednjeveške Ljubljane.

6. Kot zadnje še ne odstranjeno arheološko najdišče v stari Ljubljani je treba posebej označiti Krekov in Vodnikov trg z informacijo o predlagani rekonstrukciji vzhodnega mestnega obzidja, Kloštrskimi vrati in trdnjavo barbakan ter dvojnim mestnim obzidjem vse od Vodnega stolpa ob Ljubljanici do Gradu. Realizacijo priporoča mednarodna organizacija ETW (European Town Walls), ki že leta čaka na odgovor MOL in ministrstva za kulturo. Informacija »kulturnemu« turistu o v letu 2009 predlaganem srednjeveškem muzeju, cerkvi Marijinega vnebovzetja, grobnici Turjaških in skupnem grobišču, o kateri danes MOL in ZVKDS nočeta vedeti ničesar, je prav gotovo zelo zanimiva. Po zadnjih znanih kulturnovarstvenih pogojih (april 2022) je na programu uničenje arheologije vse do sterilne geološke osnove. In ker časa za raziskave ni, bodo arheologi delali skupaj z gradbenimi stroji, da bo uničenje čim prej opravljeno.

Volitve se bližajo. Garaže pod tržnico je treba zgraditi. Obljube je treba izpolniti, pravi gospod župan. Za projektiranje projekta garaž je MOL dodala 1,2 milijona evrov, za dosedanje stroške pa bi bilo mogoče zgraditi 220 parkirnih mest v Grajskem hribu.

Podžupan prof. Koželj se zgleduje po milijonskih mestih Barceloni, Londonu, Dunaju in New Yorku. Zakaj si ne ogleda mest v velikosti Ljubljane, na primer garaže pod gradom v Salzburgu? Prof. Koželj bi moral dopovedati našemu županu, da je uničevanje kulturne dediščine nezakonito in neetično, saj je to zapisano tudi v etičnem kodeksu njegove poklicne organizacije ZAPS, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.

Dopolnjena informacija tujemu popotniku, ki si želi ogledati to neverjetno arheološko bogastvo našega mesta, je seveda potrebna za celostno razumevanje bogate zgodovine naše prestolnice. Potrebna je tudi informacija o storjenih napakah kot pojasnilo, zakaj je bogastvo našega mesta tako zelo okrnjeno. Misliva, da bi najin predlog dopolnitve plakatnega kažipota brez dvoma podal dodatno informacijo kulture žejnemu turistu.

Pa ne samo arheološka dediščina, tudi označbe iz zgodovine občanov Ljubljane so turistična zanimivost. Na primer lokacija predlaganega spomenika solataricam s cizo ob izlivu Gradaščice, ki ga občina obljublja že dvanajst let, lokacija čevljarja v nekdanji Čevljarski ulici ob Zlati ladjici ter seveda tudi spomenik Kurji vasi v Botaničnem vrtu ali ob njem. Kurja vas je bila nekoč na tem območju prav tako pomembno predmestje Ljubljane kot Krakovo in Trnovo. Leta 1850 si je MOL prilastila Kurjo vas, leta 1892 pa je Kurji vasi odvzela še ime. Le kaj so se zamerili Kurjevaščani MOL, ki pravi, »da spomenik Kurji vasi ne sodi v mestni javni prostor«?

Milan Z. Kovač, u. d. i. a.,

Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana