Migranti na meji brez rezilne žice

Vihar. Novinarji prestopajo v politiko. To naj bi bilo slabo za verodostojnost poklica, pod vprašaj naj bi postavljalo motive, zakaj so takšni in drugačni novinarski izdelki nastajali v preteklosti, pod vprašaj naj bi postavljalo komentarje, analize, novice, intervjuje, reportaže, ki še niso nastali. Razmislek je v sleherni profesiji dobrodošel, ne škodi, če v tem razmišljanju sodelujejo tudi ljudje, ki niso del profesije. Prehajanja iz novinarstva v politiko niso od danes. Migracije iz novinarske v politično profesijo so desetletja, stoletja lastnost tega dela družbene strukture. Na meji med eno in drugo profesijo ni rezilne žice. Anekdot je neizmerno veliko. Benito Mussolini se je pred stoletjem kot fašistični politik odpravil na pohod proti Rimu, nekaj let pred tem pa je bil uspešen urednik socialističnega časnika. Eno od njegovih uredniških vodil je bilo, da niti Karlu Marxu ne bi objavil članka, če bi bil ta daljši od tisoč besed. Je bil kak Marxov članek krajši od tisoč besed? Njegove Teze o Feuerbachu so obsegale 527 besed. Kakorkoli, v časopisu ni prostora za dolge članke, je Mussolini menil v svojem socialističnem, novinarskem obdobju.

Slovenija? Janez Janša je svoje javno delovanje začel kot komentator revije Mladina. Njegova zgodnja dela so še danes zanimivo pisanje. V politiko je prestopil neposredno iz uredniške pisarne; urejal je tednik Demokracija, ki je bil leta 1990 tesno povezan z Demosom. Branje kolofonov starih časopisov je včasih bolj zanimivo od same časopisne vsebine. Kakšna četrtina tistih, ki so bili pred desetletji napisani v kolofonu študentske Tribune, je v nekaj letih (ali desetletjih) migrirala v politične strukture. Jože Smole, vplivni politik s konca 20. stoletja, je v šestdesetih letih urejal časnik Delo, po drugi svetovni vojni Mladino. Steve Bannon, buldožerski strateg predvolilne kampanje Donalda Trumpa, je pred tem plaval v kalnih medijskih vodah. In seznam je mnogo, mnogo daljši. Dve kandidatki za funkcijo predsednice republike sta na začetku poklicne poti delovali v novinarstvu. Zunanja ministrica je bila novinarka. Dovolj naštevanja.

Trditev, da so v politiki plače imenitne, to pa povzroča novinarske migracije, je plitva. Bolj se je treba poglobiti. Definicije, kaj novinarstvo sploh je, so protislovne. Četrta veja oblasti? Popularna metafora je v demokraciji neposrečena. V demokraciji oblast izvoli ljudstvo. Novinarstvo o volitvah sicer poroča, ni pa predmet volitev. Pes čuvaj, zgolj čuvaj ali čivava? Črpanje metafor iz sveta domačih in divjih živali vodi v nesporazume. A pri metafori o novinarstvu kot četrti veji oblasti vendarle ne smemo spregledati, da se tako oblast kot novinarstvo ukvarjata z zadevami, ki se tičejo skupnosti, družbe, države in posameznikov.

Za definicijo, da je novinarstvo četrta veja oblasti, se skriva motiv, da želi novinarstvo – kot druge veje oblasti – proizvajati neposredne politične učinke. »Novinarji so svet samo različno interpretirali; gre pa za to, da ga spremenimo,« bi lahko parafrazirali omenjene Marxove teze, ki obsegajo 527 besed. Zaradi pričakovanja, da želi novinarstvo proizvajati neposredne politične učinke, ima novinarstvo med politiki (zlasti tistimi, ki so nekoč tudi sami delovali v novinarstvu) status sumljivega pojava. Politiki, ki so nekoč delovali kot novinarji, svojo nekdanjo profesijo pogosto razumejo kot enega od vzvodov moči, ki si ga je treba podrediti.

Definicija, da je novinarstvo servis javnosti, profesiji pripisuje manjše ambicije. Če je novinarstvo servis javnosti, ne proizvaja

Zaradi pričakovanja, da želi novinarstvo proizvajati neposredne politične učinke, ima novinarstvo med politiki status sumljivega pojava. Politiki, ki so nekoč delovali kot novinarji, svojo nekdanjo profesijo pogosto razumejo kot enega od vzvodov moči, ki si ga je treba podrediti.

neposrednih političnih učinkov. Omogoča pa, da s pomočjo novic, poročil ali analiz politična stališča oblikuje javnost. Ko segmenti javnosti oblikujejo politična stališča, lahko ti proizvajajo tudi politične učinke.

Vse skupaj je še bolj protislovno. Novinarstvo je organizirano bodisi v zavodih bodisi v gospodarskih družbah. Zavodi nimajo poslanstva, da bi ustvarjali dobiček. Gospodarske družbe so na svetu tudi zaradi dobička. Če naj obstajajo, morajo doseči vsaj pozitivno ničlo. Je novinarstvo suženj trga? Če je organizirano kot gospodarska družba, mora na trgu zaslužiti dovolj, da preživi. Nekoč je bilo novinarstvo, če je le pritisnilo na tipke pravih čustev, izjemno uspešna gospodarska panoga, dober posel.

In, seveda – hvala za vprašanje. Ne pišem zato, da bi spreminjal svet. Če pa bi na podlagi prebranega kdo prišel na misel, da je treba svet spremeniti, ne bom nesrečen. Morda bom na kakšno spremembo celo ponosen, čeprav si zaslug zanjo ne bom pripisoval. ●