PRECEJ NEZAUPLJIVI, ZELO SKOPUŠNI

urostat, evropski statistični urad, je objavil rezultate anketne raziskave o medijih, spletnih platformah in družabnih omrežjih. Na vprašanje, kateremu viru novic najbolj zaupate, je v državah EU 49 odstotkov vprašanih navedlo javni RTV-servis. Odgovori po državah se močno razlikujejo. Na severu Evrope – na Finskem, Danskem in Švedskem – javnemu RTV-servisu zaupa najmanj dve tretjini vprašanih (raziskava je dopuščala možnost več odgovorov). Najmanjši delež javnemu RTV-servisu zaupa na Madžarskem in Poljskem. Ko gre za zaupanje v storitve javnega RTV-servisa, je Slovenija nekoliko pod povprečjem; 43 odstotkov vprašanih javni RTV navaja kot zaupanja vreden vir. Zanimiva je Poljska, kjer zasebnim RTV-postajam ljudje zaupajo bolj kot javnemu RTV-servisu.

Tudi ko gre za zaupanje v tiskane medije, je Slovenija pod evropskim povprečjem. Načeloma so tiskani mediji v EU drugi najbolj zaupanja vreden vir informacij. Tudi v Sloveniji so tiskani mediji, ko gre za zaupanje, uvrščeni na drugo mesto. V Sloveniji manjši delež od evropskega povprečja uporablja plačljive spletne novičarske storitve. V Estoniji 24 odstotkov vprašanih pravi, da so naročeni na plačljive spletne novice, v Sloveniji pa spletne novice plačujejo štirje odstotki vprašanih. Le v Bolgariji ter na Cipru in Malti spletne novice plačuje manjši delež ljudi.

Tretji informacijski vir, ki mu v Sloveniji zaupamo, so ljudje, prijatelji in skupine na družabnih omrežjih. Po podatkih evrobarometra družabnim omrežjem zaupamo bolj kot v povprečju EU. Slovenija se z višjo stopnjo zaupanja v družabna omrežja uvršča ob bok Madžarski, Poljski, Slovaški, Češki in Bolgariji. Po drugi strani države evropskega severa družabnim omrežjem zaupajo občutno manj od evropskega povprečja. Slovenija je med izjemami, ker zasebnim RTV-postajam ljudje zaupajo manj kot družabnim omrežjem.

Po drugi strani v Sloveniji družabna omrežja pogosteje kot v evropskem povprečju uporabljamo za pridobivanje novic. Iskanje novic je pri nas najpomembnejša funkcija družabnih omrežij.

Slovenija spada med države, v katerih ljudje bolj zaznavajo, da so izpostavljeni lažnim novicam. Po oceni anketiranih največ lažnih novic zaznajo v Bolgariji, na Madžarskem in Romuniji. Najmanj zaznav, da so izpostavljeni lažnim novicam, so analitiki Eurostata izmerili na Nizozemskem, sledijo Danska, Nemčija, Švedska in Finska.

Eurostat je ankete izvajal aprila in maja, rezultate raziskave je objavil julija. Metodološka pojasnila so zapisana v poročilu, dosegljivem na spletni strani evropskega statističnega urada.

Ali Žerdin

E