Podpora atletiki je nekaj, kar koristi vsem

Karl Gauss je rekel, da je matematika kraljica znanosti. Za atletiko velja, da je kraljica športov. Matematike nima nihče prav posebej rad.

Drži. Sam pogosto rečem, da je atletika matematika športa. Vsi jo spoštujemo, nekoliko pa se je bojimo, ker je merljiva. Vemo tudi, da je atletika osnova športa. To je tudi razlog, da si prizadevam, da bi pomagal atletiki.

Slovenski matematik Andrej Bauer je pred časom dejal, da matematika ni le kraljica znanosti, pač pa je tudi sužnja znanosti. Je tudi atletika sužnja športa?

Tega ne bi trdil. Atletika ni bosa in gola kraljica. Borimo se, da bi bila kraljica lepo napravljena in da bi dobro živela. Nekatere atletske discipline – denimo teki na dolge proge in gorski teki – so pri nas zelo popularne. S tem se ukvarjajo ljudje v zrelih letih. Zanje je sicer prepozno, da bi se vrnili v mladost in postali vrhunski, profesionalni športniki.

Dejstvo pa je, da je atletika naporen šport. Zahteva doslednost, predanost, ni bližnjic. Razsodnika pri atletiki sta meter in štoparica. Atletika je namenjena obema spoloma. Za ta šport ni pogoj, da moraš biti majhen ali velik, suh ali krepek. Privabi lahko vse športne duše tega sveta. Ko sem prišel na atletsko zvezo, sem videl, da je atletika podhranjena, ko gre za sponzorska sredstva. Ker sem iz gospodarstva, sem vedel, da tu lahko pomagam. S predsedniki drugih športnih zvez smo si podali roke. Nismo si konkurenca, ko gre za sponzorska sredstva ali trenerje, ki jih ni dovolj. Atletika vsem drugim športnim zvezam lahko pomaga, ker jim zagotavlja bazo.

Vrniva se k matematiku Carlu Gaussu. Za nami je svetovno, pred nami je evropsko atletsko prvenstvo. Imamo nekaj atletov, ki so na gaussovi krivulji na najbolj desnem koncu. Kristjan Čeh je svetovni prvak. Veliko atletov imamo, ki se na evropskem prvenstvu potegujejo za kolajne. Norme za evropska ter svetovna prvenstva in olimpijske igre so se predvsem v atletiki zelo zaostrile, saj tekmujejo tako rekoč vse države tega sveta. Na svetovno prvenstvo je težko priti. In vendar imamo izjemno močno generacijo vrhunskih atletinj in atletov. Na svetovno prvenstvo je šla izjemna odprava, v kateri je bilo sedemnajst ljudi – deset atletinj in atletov, šest trenerjev, fizioterapevt. Velike atletske nacije so nas med prvenstvom v Oregonu gledale kot enakopravno atletsko silo. Na evropsko prvenstvo odhaja največja ekipa po desetih letih, v kateri je petintrideset ljudi (štiriindvajset atletov, devet trenerjev in dva fizioterapevta), na kar sem res ponosen. To je moč reprezentance celo v individualnem športu. Odprava ima velike možnosti, da domov prinese kolajne.

Če sva začela z matematiko in Gaussom, naj naredim korak h geometriji. Ko sem prevzel vodenje atletske zveze, je bila piramida precej strma. Dno piramide, baza, je bilo v preteklosti ožje. Imeli smo bleščeč vrh – Primoža Kozmusa. Od te geometrije je odvisno, kam gre denar.

Možna je odločitev, da gre glavnina denarja, ki ga ima na voljo atletika, za podporo vrhu. Ko sem prišel na atletsko zvezo, smo piramido naredili manj strmo, bolj sploščeno. Sredstva gredo po novem tudi za otroško atletiko v osnovnih šolah in za srednješolsko mladino. Ko gre za šport, imamo dober šolski sistem, prizadevne učitelje športne vzgoje.

Kaj pa klubi?

Ko gre za mlade, delajo šole z roko v roki s klubi. Klubi brez šol ne morejo. Atletska zveza je sicer zveza športnih klubov, društev in združenj. Vendar se napajamo pri šolski atletiki. Obiskal sem vseh dvesto slovenskih občin. Atletika v vsako slovensko občino, je bilo moje vodilo.

To, da ste obiskali dvesto občin, je metafora?

Ne. Res sem jih obiskal. Cilja, da bi imela vsaka občina svoj atletski stadion, si ne moremo postaviti. Vendar v občinah vedo, kje je najbližja atletska steza. Če so lokalne skupnosti, šole, klubi in infrastruktura povezani, je to dober temelj. V Komendi, od koder sem, nimamo atletskega stadiona. Vendar je ta v Kamniku, ki je osem kilometrov oddaljen od Komende. Stadioni so središče lokalnega športnega dogajanja – ne samo atletike. Atletika in nogomet sta lahko najboljša prijatelja. Prepričan sem, da so najboljši nogometaši hkrati najhitrejši tekači na kratke proge.

Če ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo mladostnik ostane v atletiki, se temelj, iz katerega bodo prišli tudi vrhunski športniki, krepi. In ko bo postal res vrhunski, ga bomo znali nagraditi. V sistemu financiranja vrhunskih atletov imamo danes 126 atletinj in atletov. Najboljši imamo letne pogodbe, nekateri imajo z našo podporo službo na olimpijskem komiteju, v policiji ali vojski, nekaterim plačujemo priprave. Piramida je toliko trajna, kolikor zdrav temelj ima. Brez močnega temelja na evropsko prvenstvo ne bi mogli poslati štiriindvajset atletinj in atletov. Prihajajo z vseh koncev Slovenije. Štirideset odstotkov denarja nam zagotavljajo sponzorji, šestdeset odstotkov zagotovi država. Truditi se moramo, da dobimo sponzorje. Atletika ni šport, ki bi se sponzorjem nemudoma obrestoval. Vendar tisti, ki so se nam pridružili, razumejo, kaj podpirajo. Tako kot je podpora matematiki podpora celotni znanosti, je podpora atletiki nekaj, kar koristi vsem športnim panogam. A. Ž.