Kaj boste med epidemijo storili s prezračevanjem?

Delo, 30. julija

V Sobotni prilogi 30. julija sem se na strani 8 ustavila pri odprtem pismu dr. Kebra z zgornjim naslovom in se s ponovnim občudovanjem in čudenjem lotila branja prispevka. Občudovanjem zato, ker cenim dveletno vztrajno ozaveščanje laične in strokovne javnosti o pomembnosti prezračevanja, ter čudenjem, da je ta še vedno gluha in ignorantska do vseh dokazov, ki jih navaja dr. Keber.

Sama sem učiteljica. Po vseh zdravstvenih priporočilih sem trikrat cepljena in k sreči še nisem zbolela. Pri nas v šoli so zbolevali tako cepljeni kot necepljeni kolegice in kolegi ter učenci. Večina učencev je nosila maske le krajši čas, sčasoma pa so nošnjo mask praktično vsi opustili. Manevriranja med željami učencev in željami ter zahtevami njihovih staršev so čez čas postala prenaporna, da bi poleg pedagoškega dela učitelji vztrajali še pri nošnji mask. Po priporočilih stroke smo odpirali okna in poslušali pritoževanje učencev, da je mrzlo, piha, smrdi … Učence sem razumela, da jim je hladno, saj med poukom ves čas sedijo.

Staršev seveda ne zanima, kako se nadomesti učitelja, ki zjutraj sporoči, da je zbolel. To je naloga in težava vodje šole oziroma ravnatelja. Prav zato pogrešam javno podporo ravnateljev, direktorjev zavodov in vodij drugih javnih ustanov pobudam dr. Kebra. Verjetno ni treba poudarjati, da z večjim številom bolniških odsotnosti pedagoškega kadra (ki je že tako podhranjen) in odsotnosti učencev trpi tudi pedagoški proces. Po zadnjih javno znanih podatkih OECD so učitelji v Sloveniji v povprečju dve leti starejši od povprečja OECD. Skoraj 40 odstotkov je starejših od 50 let. Iz tega sledi, da smo ranljivejša skupina.

Občutek imam, da si odločevalci ne dajo dopovedati, da covid v vseh različicah ne namerava kar tako usahniti in da bomo jeseni in pozimi verjetno spet obupavali nad porastom okužb.

Vsem nam sta znana javnosti všečen vzklik in obljuba politikov, da bodo šole ostale odprte in se nikakor ne bodo več zapirale. Torej, strokovnjaki in odločevalci, čas je, da nekaj hitro naredite za to!

Do takrat pa se dr. Kebru zahvaljujem za vse pobude in članke, ki informirajo in izkazujejo skrb za javno zdravje. Takšno skrb pričakujem tudi od naših novoizvoljenih odločevalcev, prav tako pa tudi odgovore na javno zastavljena vprašanja dr. Kebra, ki jih je v odprtem pismu naslovil na dr. Ivana Eržena in dr. Maria Fafangela.

Damjana Škof Pavlinec,

Ljubljana