Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga
V kaosu vojne se izrisuje slika novega svetovnega reda
Pol leta je minilo od dne, ko so številčne ruske vojaške sile prestopile mejo med Rusijo in Ukrajino. Poskus menjave oblasti v Kijevu, kar naj bi bil eden od ciljev okupacijske vojne, ni bil uresničen. So pa ruske sile v pol leta zasedle petino ukrajinskega ozemlja. Prikimavanje trditvi, da Rusija v Ukrajini v resnici izvaja povsem legitimno denacifikacijo, bi lahko imelo neprijetne posledice. Delež neonacistov v ukrajinski populaciji ni bistveno drugačen od deleža neonacistov v Nemčiji, Avstriji ali Sloveniji. Da Rusiji ne gre za boj proti fašizmu in njegovim mutacijam, dokazuje poglobljeno sodelovanje med evropskimi neofašističnimi političnimi skupinami in Putinovo Moskvo. Je dejstvo, da Putinu ni uspelo zamenjati ukrajinskih oblasti, znak, da gre za vojaško polomijo?
Ker zapisnik o ciljih vojne v Ukrajini ne obstaja, moramo na okupacijski pohod pogledati z druge strani. Kakšni so učinki polletne vojne? Prvič, cene energentov, od katerih je odvisno evropsko industrijsko srce, Nemčija, so že pred vojno poletele proti nebu. Ruski energetiki imajo zaradi nižje prodaje plina in nafte sicer manj dela, zaslužijo pa občutno več. Zaradi zahodnih sankcij je življenje ruskih oligarhov manj prijetno, vendar v energetsko oligarhijo, ki je v središču ruskih struktur moči, priteka več bogastva. Dražja energija je v gospodarstvih, odvisnih od Rusije, sprožila inflacijo, ki lahko dobi spiralni pospešek. Inflacija, ne pozabimo, je prerazporejanje bogastva. Zaradi višjih cen ruskih energentov zahodnim naftnim korporacijam ne gre slabše. Obratno. Gre jim rekordno dobro. Dobički so obsceno visoki. Če se povprečen evropski državljan boji jesenske energetske draginje in revščine, bo ta revščina povečala bogastvo lastnikov evropskih naftnih družb.
Delna okupacija Ukrajine je porušila parametre svetovne oskrbe z žitom. Rusija ima v rokah ventil, ki določa svetovno ceno hrane. Če ladje z ukrajinskim žitom ne bodo mogle pluti po Črnem morju, bo žito dražje. Zlasti v revnih državah bo lakote več. Ukrajina ni le svetovna žitnica in ozemlje, prek katerega so zgrajeni plinovodi. Je tudi pomembna surovinska baza. Evropska železarska industrija je rudo dobivala iz ukrajinskega Zaporožja.
Vojna je pregnala več kot desetino ukrajinskega prebivalstva. Evropske države so sprejele več milijonov ukrajinskih beguncev. V obdobju, ko v Evropi delavcev primanjkuje, je ukrajinska delovna sila v Evropi dobrodošla. Nestabilni gospodarski parametri lahko to spremenijo. Energetska draginja, ki na eni strani vodi v revščino pomembnih delov populacije, na drugi strani pa povečuje bogastvo naftnih korporacij, spreminja družbeno sliko Evrope. Spreminjajo jo begunci. Družbeno tkivo je natrgano že zaradi pandemije. Vojna ne obeta celjenja natrganega družbenega tkiva. Obratno. Obsceno vojno dobičkarstvo naftnih trgovcev cefra družbeno kohezijo zahodnega sveta. Vojno dobičkarstvo je potuhnjena in najbolj vulgarna oblika razrednega boja. In ne gre za razredni boj, ki bi ga vodil delavski razred. Gre za razredni boj, ki ga vodi kapital. Na levici bodo to slej ko prej opazili.
Pol leta po začetku vojne jedrska elektrarna v ukrajinskem Zaporožju, ki so jo zasedle ruske sile, ni več priključena na ukrajinsko električno omrežje. Ker mora hladilne sisteme v jedrski elektrarni napajati elektrika, je odklop od ukrajinskega omrežja velik korak v smer jedrske
Obsceno vojno dobičkarstvo naftnih trgovcev cefra družbeno kohezijo zahodnega sveta. Vojno dobičkarstvo je potuhnjena in najbolj vulgarna oblika razrednega boja. In ne gre za razredni boj, ki bi ga vodil delavski razred. Gre za razredni boj, ki ga vodi kapital.
katastrofe. Elektrarno so odklopile ruske sile. Tveganja so izjemno povečana. Neodvisni mednarodni izvedenci nimajo dostopa do jedrske elektrarne. Jasno pa je, da objekti v neposredni okolici reaktorja gorijo – najverjetneje zaradi obstreljevanja. Največje medijske hiše ne morejo pridobiti neodvisnih informacij, kdo obstreljuje jedrsko elektrarno – ruske ali ukrajinske sile? Če pride do nove jedrske katastrofe, bi tak dogodek globoko vplival na energetske politike držav, ki so se pri oskrbi z elektriko zadnja desetletja zanašale na jedrsko energijo. Jedrska katastrofa bi pomenila véliko vrnitev premogovne industrije. Vélika vrnitev premogovne industrije bi pomenila stopnjevanje pregrevanja ozračja. Več suš, več požarov, več orkanov, več poplav, manj vode ... Morja severno od ruske celine, ki jih v celoti nadzira Rusija, bodo postala plovna. S tem se bodo spremenile plovne poti trgovske mornarice.
Pol leta po ruskem napadu na Ukrajino se v nepreglednem kaosu vojne izrisuje slika nove svetovne ureditve. Za del sveta, ki mu pripada tudi Slovenija, ta novi red ne pomeni nič dobrega. Če bo red sploh vzpostavljen. ●