Žiga Debeljak Povratnik v središču gospodarske moči

Prvega septembra, ko bo prevzel vodenje Slovenskega državnega holdinga (SDH), bo Žiga Debeljak postal eden najmočnejših ljudi v državi. SDH upravlja z državnim premoženjem, podjetji v delni ali popolni državni lasti. Tega premoženja, ki je nakopičeno v več kot 50 gospodarskih družbah, je po knjigovodskih podatkih za dobrih deset milijard evrov. SDH ima besedo pri upravljanju družb. Besedo ima pri imenovanju članov nadzornih svetov. Besedo ima pri morebitni prodaji podjetij v državni lasti. Besedo ima pri postavitvi kriterijev, kdaj je poslovanje podjetja v državni lasti uspešno in kdaj ni.

Upravljanje državnega premoženja je specifično početje. Podjetja v državni lasti imajo ob gospodarskem poslanstvu tudi družbeno funkcijo. Izvajajo posle, javno službo, ki se je običajne gospodarske družbe morda ne bi lotile, ker se to ne bi splačalo. Za izračune, kdaj je podjetje v državni lasti odlično, solidno ali zanič, je potrebnega veliko znanja. Ko je Debeljak na koncu 20. stoletja študiral, si je pri marsikaterem profesorju pridobil status najboljšega in najljubšega študenta. Po osnovni izobrazbi je informatik in računalničar. Po inženirskem šolanju je podiplomski študij nadaljeval na ekonomski fakulteti. Magisterij na ekonomski fakulteti mu je pri 28 letih odprl vrata za vstop pod vrh trgovske družbe Mercator. Pri 32 letih se je poslovil od trgovca, ki ga je tedaj vodil Zoran Janković, in prestopil v industrijo. Ko je Franjo Bobinac leta 2003 prevzel vodenje Gorenja, je namreč v upravo povabil Žigo Debeljaka. Po dveh letih, med globokimi političnimi rošadami, se je Debeljak po odslovitvi Zorana Jankovića vrnil v Mercator. Tokrat kot predsednik uprave. Vodenje ene največjih gospodarskih družb v državi je prevzel še pred 35. rojstnim dnevom.

V letih, ko je vodil Mercator, je Debeljak potegnil eno nesrečno potezo. Ker je bil Mercator pomemben športni sponzor, zlasti sponzor rokometa, je naneslo, da je skupaj s funkcijo predsednika uprave Mercatorja postal še predsednik Rokometne zveze Slovenije. Predsednik rokometne organizacije je bil že Zoran Janković, potem je funkcijo za krajši čas prevzel član uprave Mercatorja Marjan Sedej, potem pa je rokometna žoga padla v Debeljakove roke. Če so se Jankoviću ob igrišču zasvetile oči, Debeljak res ni vzbujal vtisa, da ga rokomet zanima. Leta 2008 je bil prav Janković tisti, ki je zahteval, naj Debeljak kot predsednik rokometne organizacije odstopi, češ da rokometa nima rad. In ker ga nima rad, tudi uspehov ni. Žiga Debeljak – nekako v istem času je bil tudi član sveta SNG Opere in baleta Ljubljana – je tovariško kritiko vzel na znanje. In odstopil. In če je funkcijo predsednika rokometne organizacije prevzel skorajda neposredno od svojega prvega pomembnega delodajalca Zorana Jankovića, je žogo podal drugemu pomembnemu delodajalcu, Franju Bobincu. Dolgoletni, zdaj že bivši direktor Gorenja Rokometno zvezo Slovenije vodi štirinajsto leto.

Če Debeljaku kariera v svetu športa ni najbolj uspevala, je bil na gospodarskem igrišču bolj prepričljiv. Na koncu prvega desetletja 21. stoletja je že spadal med najmočnejše gospodarstvenike. Ob funkciji predsednika uprave Mercatorja je sedel še v nekaj nadzornih svetih, med drugim v nadzornem svetu energetske družbe Petrol. Leta 2012 pa se je Debeljak razšel z interesi kroga lastnikov, ki so gravitirali proti Pivovarni Laško. Ker ni bil kooperativen pri uresničevanju ambicije Pivovarne Laško, da bi Mercator prodali hrvaškemu Agrokorju, so bili odnosi vedno bolj napeti. Tik pred nastopom novega nadzornega sveta, v katerem so imeli Laščani prevladujoč vpliv, je Debeljak sporočil, da odstopa. Prodaje Mercatorja kontroverznemu in neperspektivnemu novemu lastniku na srednji rok sicer ni mogel preprečiti, pri poslu pa ni sodeloval.

Vrnil se je v Gorenje – k predsedniku Rokometne zveze Franju Bobincu. Med letoma 2012 in 2020 je delal na Dunaju, kjer je vodil mednarodno mrežo velenjskega proizvajalca bele tehnike. Potem ko je Gorenje prišlo v roke kitajskih lastnikov, pa je Gorenje zapustil in kot eden od direktorjev in partner delal v svetovalni družbi Advico.

Mladi Žiga Debeljak je bil na začetku stoletja član skupine mladih poslovnežev, zbranih v združenju Yes (Young Executives Society). Združenje je ob nastanku sporočalo, da je prišel čas, ko bi morale stare sablje, old boysi, mesto prepustiti mlajši generaciji. Slabi dve desetletji po ustanovitvi združenja mladih vodilnih kadrov so ti v zrelih letih. Še malo, pa bo oznaka old boys primerna za najvplivnejše ustanovitelje združenja Yes, denimo Boruta Jamnika ali Mateja Narata.

Z menjavo politične oblasti se Žiga Debeljak vrača proti središču gospodarske moči. Nedaleč od središča je pred dobrim desetletjem že bil, a tokrat je v nekaj tednih postal močnejši, kot je bil leta 2010. Govorice, da bi lahko v vladi Roberta Goloba prevzel funkcijo finančnega ministra, so se izkazale za napačne. Vendar je skoraj neposredno po menjavi oblasti prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora slabe banke, DUTB. Dva meseca pozneje je prevzel vodenje nadzornega sveta družbe Gen energija. S prvim septembrom prevzema SDH. DUTB se bo najverjetneje pripojila k SDH.

Ko je vodil Mercator, je interes podjetja postavil na prvo mesto – in odstopil, ko se ni strinjal z interesi lastnikov. In četudi je bil Mercator ogromen sistem, je klobčič interesov, povezanih z upravljanjem državnega premoženja, še bolj kompleksen. Zelo heterogeni gospodarski interesi se namreč prepletajo še s političnimi. Če bo SDH vzpostavil kot avtonomno institucijo, bo postavil dober temelj za uspešno vodenje državne lastnine. ●

Ko je vodil Mercator, je interes podjetja postavil na prvo mesto – in odstopil, ko se ni strinjal z interesi lastnikov.