Sto dni peklenskega plesa

Ko ima hudič mlade, jih ima veliko. In letos res veliko hudičkov nagaja naokoli. Prvi je nastal na Kitajskem leta 2019 in se razširil po svetu. Pandemija koronavirusne bolezni je zatresla globalne dobavne verige. Zaradi tovrstnih motenj podjetja ne morejo izpolniti vseh naročil oziroma ponudba ne more zadostiti povpraševanju, ki so ga spodbujali poceni krediti, povečani prihranki prebivalstva in želja potrošnje po odprtju javnega življenja. Cene so posledično višje. Čeprav je covid-19 pri nas za zdaj izginil iz javnega zanimanja, kitajska politika ničelne tolerance do te bolezni ter njihovo zapiranje pristanišč in tovarn ob vsakokratni okužbi še vedno treseta globalne dobavne verige. To utegne tudi močno prizadeti kitajski gospodarski razvoj.

Z vojno v Ukrajini in sankcijami proti Rusiji se je globalna trgovina še bolj porušila. Obe državi sta namreč pomembni izvoznici žita, kovin in drugih surovin ter Rusija nafte in zemeljskega plina. Evropi tako pozimi grozi pomanjkanje plina, cene tega pomembnega energenta za ogrevanje in industrijo pa so izbruhnile nepredstavljivo visoko. Enako velja tudi za električno energijo. Dragi energenti – ki so v veliki meri posledica špekulacij in vojnega dobičkarstva, s čimer bi se morala spoprijeti evropska komisija – močno dražijo proizvodnjo vseh vrst in posledično končne izdelke.

Kot da pandemija in vojna nista dovolj, težave poglabljata še pomanjkanje dežja in uničujoča suša. Kmetijski pridelek se bo zmanjšal, že tako draga hrana bo še dražja. Nizki pretoki rek so zmanjšali proizvodnjo električne energije. Hidroelektrarna Solkan se je v sredo še tretjič to poletje ustavila, slovenske hidroelektrarne so letos proizvedle le nekaj več kot polovico predvidene elektrike. Slovenija tako v času rekordno visokih cen elektrike postaja še bolj uvozno odvisna. Poleg tega pa so plovne reke zaradi nizkega vodostaja skorajda postale – neplovne. Od rečnega prometa na Renu, denimo, je odvisen velik del nemške industrije. Ker morajo biti ladje precej manj naložene kot ob normalnem vodostaju, se je transport podražil, dobavni roki pa podaljšali.

Zdravstvena, vojaška in podnebna kriza tako hkrati povzročajo gospodarsko krizo z zelo visoko inflacijo in grozečo recesijo.

Ocena stotih dni vlade

Med takšnim peklenskim plesom se je na oder podala vlada Roberta Goloba. Prihodnji teden na dan, ko bodo šole spet odprla svoja vrata, bo tri mesece od njihovega prevzema izvršne veje oblasti. Torej bo kmalu obeležila sto dni vladanja.

»Ne želimo, da bo vlada novincev potrebovala sto dni miru, ker vemo, da ga ne bomo imeli,« je prvega junija v državnem zboru pravilno napovedal Robert Golob.

Vlada zaradi gospodarskih in notranjepolitičnih razlogov res ni imela stodnevnega miru. Gospodarski razlogi so visoka inflacija, vsesplošna draginja pa bo jeseni še hujša. Notranjepolitični razlogi pa so, da je SDS dala vladi poleti ravno toliko miru, kot je bilo dežja. Iz SDS tudi v želji po mobilizaciji volivcev pred jesenskimi volitvami padajo referendumske pobude kot v letošnji suši listje z dreves. Blokira celo vlado, da se ukroji po lastni želji.

V grobem se je vlada v prvih stotih dneh ukvarjala z ukrepi zaradi energetske draginje ter s čiščenjem kadrovske in zakonske zapuščine Janševe vlade.

Najprej o slednjem. Vlada je zelo hitro začela menjavati nadzornike in poslovodstva v gospodarstvu; denimo v energetskih družbah, v katerih lahko sama kot skupščina zamenja nadzornike, Slovenskem državnem holdingu (SDH), Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in prek slabe banke v številnih družbah v njeni lasti. Pričakovane so menjave tudi v drugih državnih družbah, ki sodijo pod okrilje SDH, verjetno v prvi vrsti v Telekomu in Pošti Slovenije.

Kot feniks iz pepela se je na odprto gospodarsko sceno vrnil Žiga Debeljak, nekdanji predsednik uprave Mercatorja, ki je v tistem času postal zelo zadolženo podjetje, in do prihoda kitajskega lastnika član uprave takrat slabo poslujočega Gorenja. Debeljak se je na strani Gibanja Svoboda pogajal o koalicijski pogodbi. Zdaj vodi DUTB, postal je prvi nadzornik pomembnega energetskega podjetja Gen energija, v sredo pa prevzema še vodenje SDH, ki upravlja več kot deset milijard evrov premoženja. Da bo prevzel državni holding, se je vedelo že dolgo časa, zato je bil izpeljani kadrovski postopek farsa.

Tudi prejšnje vlade so bolj kot po strokovni kadrovale po politični matematiki, z zadnjo Janševo vlado pa so slabe korporativne prakse morda dosegle najnižjo točko doslej. Zagotovo mora odgovorna vlada oziroma upravljavci državnega premoženja zamenjati nekatere Janševe kadre, ki lahko škodijo družbam v državni lasti. A ihta in način, kako se sedanja vlada tega loteva, nista takšna, kot so obljubljali pred volitvami in ki bi bila drugačna od političnih kadrovanj v preteklosti. To daje slabe obete za prihodnost.

Golobova vlada popravlja za Janševo tudi na zakonodajnem področju, denimo dohodninski zakon. Pri tem so včasih v nasprotju s samimi seboj. Vodilni na finančnem ministrstvu priznavajo, da je davčna obremenitev dela v Sloveniji visoka, sploh višjih plač. A hkrati predlagajo razveljavitev nekaterih dohodninskih rešitev Janševe vlade in s tem višjo obremenitev dela. Koalicijska pogodba pa predvideva povečanje delavskega lastništva, a predlagane davčne spremembe po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije otežujejo prenos lastništva podjetij med zaposlene.

Zdi se, da Golobova vlada politikantsko spreminja zakon o dohodnini, ki ga je sprejela Janševa vlada, samo zaradi pričakovanj dela volivcev, ne pa na podlagi resne ekonomske analize učinkov in načela predvidljivosti davčnega okolja. V manj kot dveh letih bi lahko država trikrat spremenila dohodninska pravila: najprej je prejšnja vlada uvedla postopen dvig splošne olajšave in znižala obdavčitev najvišjega dohodninskega razreda, sedanja to odpravlja, finančni minister Klemen Boštjančič pa za leto 2024 napoveduje celovito davčno reformo. Podjetja in potencialni investitorji potrebujejo predvidljivo okolje, zato se davčnih pravil ne menja tako pogosto kot kravate.

Drži, da je Janševa vlada populistično sprejemala davčno reformo brez razmisleka in ukrepov, kako nadomestiti manjši davčni prihodek. Vendar bi bilo bolje, da sedanja vlada ne razburja gospodarstva z vnovičnimi spremembami, ampak da na razbremenitev dela pogleda kot na protidraginjski ukrep in izboljšanje poslovnega okolja. Ob tem pa v enem letu pripravi celovito davčno reformo. Ministrstvo za finance bo zdaj preučilo pripombe, ki so jih prejeli v javni obravnavi, zato so spremembe glede na prvotni predlog še mogoče.

Ključni prihodnji trije meseci

Boljšo oceno si vlada zasluži za protidraginjske ukrepe. Kombinacija regulacije in znižanja DDV je logična, draginjski dodatki za šibkejše so smiseln ciljani ukrep, v pravo smer gre tudi shema pomoči za gospodarstvo in verjetno za zdaj ponuja dovolj pomoči. Za zdaj.

Peklenski ples bo namreč še bolj vroč, bolj zahteven, najhujši časi energetske draginje šele prihajajo. Podjetja bodo letošnje leto preživela, saj v dobršnem delu koristijo energente iz pogodb v preteklosti. Te se bodo iztekle, nove pogodbe pa bodo bistveno višje. Premier Golob je dejal, da bo potrebna milijarda evrov pomoči za gospodarstvo. To bi lahko bil ogromen šok za javne finance, ki si še niso opomogle po obširnih protikoronskih izdatkih. Zato bodo ključni vladni ukrepi v prihodnjih stotih dneh.

Ukrepe za pomoč gospodarstvu naj bi predsednik vlade kmalu iskal na sestanku z gospodarstvom. To bo v stotih dneh vlade sploh prvo javno oznanjeno srečanje Goloba s predstavniki gospodarstva. V prihodnje jih bo moralo biti več. Ko bo vlada obeležila dvesto dni, bodo na mizi morali biti še številni novi ukrepi za zmanjšanje posledic ekstremnih cen energentov, visoke inflacije in morebitne recesije.●

Po stotih dneh vlade se bo Golob prvič srečal s predstavniki gospodarstva. V prihodnje se bo moral večkrat. Ko bo vlada obeležila dvesto dni, bodo na mizi morali biti številni novi ukrepi za zmanjšanje posledic ekstremnih cen energentov, visoke inflacije in morebitne recesije.