Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga
Od goličave do gozda in nazaj
Delo, 6. avgusta
Na zanimiv članek z gornjim naslovom se je 20. avgusta v PP29 odzval gospod Drago Svoljšak z zanimivo informacijo o prebivalcih krasa od bakrene dobe do vključno rimske antike. Svoj prikaz pa je žal pokvaril: najprej je času po zadnji ledeni dobi (aluvij) pripisal kulturno oznako paleolitik (v resnici gre za mezolitik in neolitik), potem pa se takole bojuje zoper rabo kratice pr. n. št.: »(zapis pr. n. št. me pušča v nevednosti, kajti zanj niso nikjer zakoličeni zgodovinsko zanesljivi mejniki, če pa je to prežitek boljševističnega izgona Kristusa iz slovenskega zapisovanja časa, pa je na Slovenskem takšen zapis danes nesmisel)«.
Začnimo kar s tem, ali je pr. Kr. »zakoličen zgodovinsko zanesljiv mejnik«. Je 25. marca leta 1 tisti datum, ko je »angel Gospodov oznanil Mariji in spočela je od Svetega Duha« in je potem 25. decembra istega leta rodila? Če bi bilo tako, potem bi nam evangelij (Mt 2:16) govoril o tem, da je Herod (umrl leta 4 pr. n. št.) kakih šest let po smrti »dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, po času, ki ga je skrbno poizvedel od modrih«. Pri tem pa bi bil Jožef z detetom v Egiptu »do Herodove smrti« kakih šest let prej (Mt 2:15).
To datiranje »po Kristusovem rojstvu« se torej očitno ne sklada z zgodovino; po novejših raziskavah se je Jezus rodil kakih 7 let »pred Kristusovim rojstvom«. Ko je ob koncu antike učeni menih Dionysius Exiguus računal, kdaj se je rodil Jezus, je v virih naletel na dvoje podatke o cesarju Avgustu, ene še pod imenom Oktavijan. Ker je vedel, da gre za isto osebo, je leta pod imenom Oktavijan preprosto zanemaril, namesto da bi jih prištel, in tako se je v določanju rojstne letnice zmotil za teh sedem let. Začetna točka našega štetja je torej dogovorna: iz tradicije sprejemamo točko, ki jo je izračunal Dionizij Nizkorasli, a ne z napačno oznako, da gre za Kristusovo rojstvo, pač pa s pravilno oznako, da gre za dogovorno izhodiščno točko »našega štetja«. Ustrezne kratice imajo tudi veliki svetovni jeziki.
Sicer pa so vse mere »zakoličene« z dogovorom. Meter so v času francoske revolucije določili kot decimalni ulomek dolžine poldnevnika; ker se je pozneje izkazalo, da račun ni bil čisto točen, so se dogovorili za prameter, ki se hrani v Parizu, danes pa so prameter zamenjali z izbrano valovno dolžino. Po tej »zakoličeni« meri se ravna ves metrični sistem.
Iskati v točni oznaki »boljševistični izgon Kristusa« pa spominja na razgrete glave, ki so kmalu po osamosvojitvi zahtevale, da se frančiškanska cerkev v Ljubljani obarva belo, ker da je to edina prava barva za cerkev; na koncu so vzrojili frančiškani in povedali, da je rdeče njihova redovna barva.
Božidar Debenjak,
Ljubljana
08
sobotna priloga 6. avgusta 2022
Kras