Čebulice, posli ob Mississippiju, podivjana elektrika

Vlak kapitalizma naj bi se natančno držal voznega reda. Kar pa še ne pomeni, da se od časa do časa ne iztiri. Iztirjenje, ki je na obzorju, ne spada med manjše v zgodovini. Pogosto se je zgodilo, da so cene blaga, denimo delnic, podivjale. Prazno vrednost so investitorji kupovali v fantastično visokih vsotah. Na neki točki balon poči – kot pred dobrima dvema desetletjema, ko so cene delnic internetnih podjetij ponorele, potem pa se je trg sesul. Na samem začetku kapitalizma, še pred iznajdbo parnega stroja, so na Nizozemskem eksplodirale cene čebulic tulipanov. Ljudje so svoje prihranke zamenjali za čebulice tulipanov, februarja 1637 pa se je trg čudaške dobrine sesul. Če je bila čebulica pred sesutjem trga vredna deset letnih zaslužkov visokokvalificiranega mojstra, je vrednost naenkrat padla na nulo. Slabo stoletje pozneje so Francozi znoreli in kupovali vrednostne papirje družbe Compagnie du Mississippi, ki je obljubljala visoke donose iz kolonije na novi celini. Ko je cena ničvrednega vrednostnega papirja dosegla cifro 10.000 liver, je strmoglavila. Najprej na 2000. Potem na 1000. In na izhodiščno ceno, 500 liver. Do nule. Problem, ki je nastal leta 1720, so Francozi skušali z revolucijo rešiti nekaj desetletij pozneje. Napoleon pa je francoske kolonije na novi celini prodal.

Iztirjenje, ki je na obzorju, je drugačno od prejšnjih. Življenje brez tulipanov je sicer manj lepo, a človek nekako preživi. Lepo je živeti v iluziji, da bo človek za prihodnost potomcev poskrbel z donosi, ki bodo vzhajali ob bregu Mississippija. Tudi brez vrednostnih papirjev družbe Compagnie du Mississippi se je nekako dalo shajati. Nekatere korporacije, ki so se pojavile pred internetnim balonom, danes gospodarijo svetu. Polovica internetnih podjetij, katerih vrednost je na koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja veseljaško vzhajala, je do leta

2004 izginila s prizorišča. A tudi življenje brez vrednostnega papirja internetne družbe je bilo možno. Če brez neobičajnih vrednostnih papirjev lahko shajamo, je življenje ob elektriki, ki je dražja celo od čebulic tulipanov, neznosno. In tu smo zdaj, pred točko, ko bi bilo gretje s posušenimi tulipanovimi čebulicami cenejše od gretja z elektriko.

Kapitalizem nekaj stoletij niha med ambicijo, da bi tržne tokove nekako koordiniral, reguliral, ter pristopom, ko povsem in do konca zaupa racionalnosti tržnih akterjev, zato regulacija ni smiselna. Ko se v besednjaku političnih in gospodarskih voditeljev pojavi besedna zveza liberalizacija trga – denimo liberalizacija trga z energijo –, velja biti previden. Racionalnost tržnih akterjev je relativna, a tu gre za manjši problem. Nereguliran trg namreč nima vgrajene varovalke, da so lahko tržni akterji tudi pokvarjeni. Pohlepni. Čebulic tulipana ljudje niso kupovali, ker bi bili ob začetku kapitalizma še vedno srednjeveško zabiti. Ne. Kupovali so jih zaradi pohlepa, zato, ker so bili prepričani, da jih bodo lahko na neki točki prodali po še višji ceni. Tisti, ki jih ni prodal pravočasno, je propadel.

Kako torej? Kako regulirati trg z energenti? Regulacija svetovnega trga z nafto je zadnja desetletja nenavadna. Trga se ne regulira zgolj z administrativnimi ali pravnimi prijemi, temveč z vojaškimi operacijami. Države z nafto (z izjemo

Kapitalizem nekaj stoletij niha med ambicijo, da bi tržne tokove nekako koordiniral, reguliral, ter pristopom, ko povsem in do konca zaupa racionalnosti tržnih akterjev, zato regulacija ni smiselna. Ko se v besednjaku političnih in gospodarskih voditeljev pojavi besedna zveza liberalizacija trga – denimo liberalizacija trga z energijo –, velja biti previden.

ZDA) so skromno založene z atomskimi bombami – običajno pa so brez njih. Države, ki so pri naftnem poslu preveč svojeglave, tvegajo, da jih doleti kakšna zahodna specialna vojaška operacija. Pri zemeljskem plinu je drugače. Pomemben del plinskega posla je v najbolj drobnem tisku obtežen z argumentom jedrskega orožja.

In zdaj elektrika. S polomijami ob liberalizaciji trga z elektriko ima gospodarstvo zahodnega sveta neskromne izkušnje. Zdi pa se, da učbeniki, ki so te polomije skicirali za šolske programe prihajajočih generacij, niso bili dovolj nazorni. Zaradi ideje, da mora biti trg z elektriko liberaliziran, s tesnobo gledamo na borzne diagrame. Učinki divjanja cen čebulic tulipana se, ko gre za elektriko, ne ustavijo pri estetiki gredice s cvetjem. Ko zblaznijo cene elektrike, se sesuva še marsikaj. Gremo res v to smer? ●