Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga
Generalni sekretar partije, pop ikona
o je marca 1985 postal generalni sekretar komunistične partije in šef države, je bila Sovjetska zveza že nagnjena prek roba zloma. Izčrpala jo je vojna v Afganistanu, ni zdržala vesoljske oboroževalne tekme, gospodarstvo je bilo že več desetletij soočeno s paradoksom, da zna narediti odlično vesoljsko ladjo, ne zna pa narediti solidnih čevljev.
Mihail Gorbačov je stavil na več kart. Ker se je zavedal moči rigidne nomenklature, je skušal skleniti zavezništvo z javnostjo. Glasnost je postala prva parola petletke. Glasnost je pomenila večjo preglednost delovanja, ljudi je vabila, naj govorijo bolj svobodno. Ne pa povsem svobodno, seveda.
Perestrojka, torej preureditev vrst, prestrojitev, rekonstrukcija, je bila druga parola petletke. Recimo, da bi lahko perestrojka prinesla več gospodarske pobude, samoiniciativnosti. Tretja karta, na katero je stavil, je bil osebni šarm. Ko je marca 1988 obiskal tudi Ljubljano, je bilo v zraku vznemirjenje, vznesenost. Gorbačov je bil napoved spremembe. A ko je prišel v Slovenijo, je povedal, da se je prišel učit, ker ga je model male republike med Panonijo in Jadranom in Alpami zanimal. Na Trgu revolucije, kot se je tedaj imenoval sedanji Trg republike,
Kga je pričakala velikanska množica. Simpatije, ki jih je čutil do Slovenije, niso bile nepomembne. Ko je bil na obzorju verjetni državni udar v Jugoslaviji, uradna Moskva v Beograd ni poslala signalov, da je temu naklonjena, čeprav je jugoslovanski armadni vrh v Moskvi preverjal, kako bi na udar gledala Kremelj in Rdeča armada.
Mihail Gorbačov je bil zvezdnik zahodnih medijev. Nobelovo nagrado za mir je dobil leta 1990; leto dni pozneje je oblast izgubil. Pred tem je podpisal nekaj pomembnih sporazumov o omejevanju širjenja jedrskega orožja. Ob Andreju Saharovu je edini državljan Sovjetske zveze, ki je dobil nagrado za mir. Ruski urednik in novinar Dimitrij Muratov jo je dobil lani. Z Gorbijem, kot so ga ljubkovalno imenovali na zahodu, se je hladna vojna končala. Dopustil je, da pade berlinski zid. Ni reagiral, ko so se države srednje in vzhodne Evrope trgale iz sovjetske vplivne sfere. Ni reagiral, ko so države srednje in vzhodne Evrope uvajale večstrankarske sisteme.
Ko je Gorbačov izgubil oblast, je postal spoštovan predavatelj. V Rusiji ni bil cenjen, češ da je s političnimi eksperimenti zakockal imperij. Da je imperij propadel, ker si je pod afganistanskim Hindukušem polomil zobe, njegovi kritiki navadno spregledajo.