Ko se zdi, da slabše ne more iti

Zares gre. Eksotični del nominacij kandidatk in kandidatov za predsedniško funkcijo je končan. Osmerica, katerih imena bodo natisnjena na glasovnicah, mora razložiti, kako razume predsedniško funkcijo, kako razume svet, v katerega smo pahnjeni, kako razume predsedniška pooblastila in kaj bi z njimi počela. Pooblastil sicer ni veliko, glede na zgodovino pa od predsednice ali predsednika pričakujemo več, kot ta funkcija lahko doseže. Zares gre v posebnem zgodovinskem trenutku. Posebnem, skrajno resnem. V desetletjih parlamentarne demokracije še nismo imeli volitev, med katerimi bi bili odprti kovčki z jedrskim sprožilcem del namiznega inventarja državnih voditeljev. Leta 1992, ko so potekale prve predsedniške volitve po novem ustavnem redu, je v neposredni bližini sicer divjala neusmiljena vojna, prepojena z vojnimi zločini. Če pa na leto 1992, vojno v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem gledamo z današnje perspektive, je bila tedanja situacija vendarle enostavnejša. Nekaj deset kilometrov od nove državne meje je sicer divjala vojna, ki je imela tudi elemente genocida, a ni napovedovala globalne eskalacije.

Ocena, da je globalna eskalacija leta

2022 možna, bi bila do konca naivna. Globalna eskalacija je že tu. Če sto metrov pod baltsko morsko gladino nekdo ali nekaj preluknja plinovod, ki energent iz Ruske federacije vodi proti Nemčiji, na ozemlje Evropske unije niso trčili le posredni učinki ruskega napada na Ukrajino. Ko iz podvodnih cevi zaradi naklepnega poškodovanja odteka plin, ne gre več za posredne učinke. Gre za neposredne učinke. In ob curljanju plina je nenavadno, da v javnost ne curljajo elementi obveščevalnih poročil, iz katerih bi se dalo utemeljeno sklepati, kdo je izvedel – kot temu pravijo v EU in Natu – sabotažo.

Preurejanje mednarodnih odnosov je prej zgodovinska konstanta kot izjema. Neposredne aneksije okupiranih ozemelj pa niso konstanta. Mednarodno pravo, ta nahodni predmet zgodovine, tega ne dovoljuje. Vendar ima Vladimir Putin pri roki izgovor. Pravico do kršitve mednarodnega prava interpretira zgolj bolj radikalno od drugih voditeljev, ki upravljajo jedrsko orožje.

Imajo predsedniške volitve kakršnokoli zvezo z najbolj zaostreno mednarodno situacijo po koncu druge svetovne vojne? Dosedanja merska enota – zaostritev med hladno vojno – je namreč v marsičem presežena. Hladna vojna je sicer trajala štiri desetletja, vendar je bila napetost med dvema blokoma – z nekaj izjemami – konstantna. Kar se dogaja leta 2022, ni konstanta. Ko se zdi, da slabše ne more iti, se stvari še poslabšajo. Iz kroga v krog. Kaj lahko stori predsednica, predsednik?

Bilo bi preambiciozno, če bi od osebe, ki bo zasedala predsedniško funkcijo, pričakovali, da bo v doglednem času gostila vrh med ruskim in ameriških predsednikom – kar je leta 2001 uspelo predsedniku republike Milanu Kučanu in predsedniku vlade Janezu Drnovšku. Na seznamu, ki bo natisnjen na volilnih listkih, ni osebe, ki bi v zadnjem desetletju na mednarodnem parketu že pustila resen vtis. Na eno vprašanje pa so kandidatke in kandidati dolžni odgovoriti. Je Slovenija država, ki si prizadeva za popuščanje napetosti? Ali pa si, ker je vpeta v več zahodnih zavezništev, za to ne bo prizadevala. Je Slovenija država, ki stavi na mehko moč mednarodnega prava, ali pa

Dosedanja merska enota – zaostritev med hladno vojno – je v marsičem presežena. Hladna vojna je sicer trajala štiri desetletja, vendar je bila napetost med dvema blokoma – z nekaj izjemami – konstantna. Kar se dogaja leta 2022, ni konstanta.

je država, ki se postavlja na stran trde moči političnega realizma?

Kaj bi pričakovali od predsednice ali predsednika? Najprej to, da sploh razume, v kakšnem svetu smo. Kako razume dogodke v soseščini? Kako razume procese na Madžarskem in v Italiji? Severno in južno od Slovenije?

Drugi kriterij je, da kandidatka ali kandidat odgovarja brez sprenevedanja. Neuradni del predvolilne kampanje je bil, ko gre za sprenevedanje, precej nesrečen. Količina sprenevedanja je bila nenavadno visoka. Nataša Pirc Musar, kandidatka, ki se je prva pognala v volilno dirko, ima kljub nespornemu talentu za javne nastope resne težave pri zelo predvidljivih vprašanjih, ki se tičejo družinskih poslov. Anže Logar, kandidat, ki je svojo politično biografijo v celoti vezal na SDS, volilno telo prepričuje, da je neodvisen.

Zares gre. Ne gre za to, da se je začel uradni del volilne tekme. Zares gre zato, ker sta svet in država pahnjena v interferenco vojne krize, energetske krize, gospodarske krize, pandemične krize. Naštevanje bi lahko nadaljevali. In ker gre zelo zares, je sprenevedanje slaba popotnica. ●