Nihče od ministrov za zdravje še ni delal tako hitro, kot delamo mi

Številni, ki so nad stanjem v zdravstvu že obupali, menijo, da ima kot eden od zadnjih priložnost, da izpelje korenito reformo sistema, preden bo ta dokončno kolapsiral. Zdravnik Erik Brecelj ga pozna že dolgo. O njem je že pred časom dejal, da je morda edini dovolj nor in trmast, da bi zgodbo lahko izpeljal. Z ministrom smo se pogovarjali pred srečanjem s Fidesom, ki za 19. oktobra napoveduje stavko.

Javno mnenje vam je izjemno nak

lonjeno, zdaj ste si priljubljenost

dvignili tudi s čustvenim nasto

pom po vrnitvi iz celjske bolni

šnice, kjer je prišlo do zamenjave

pacientov. Nastop se mi je zdel

iskren, nekateri pa pravijo, da bi

lahko dobili oskarja, ker ste odlič

no zaigrali in izkoristili priložnost,

da bi se znebili vodstva celjske

bolnišnice. Kakšna je resnica? Nobenega hollywoodskega scenarija ni bilo. Reakcija je bila popolnoma spontana. 15. septembra sem v zgodnjih jutranjih urah prejel elektronsko sporočilo o dogajanju v Celju. Nisem mogel verjeti. Klical sem najprej v Trubarjev dom, kjer so mi razložili, kako sta bila pacienta premeščena, in še po poti v Celje klical tudi pomočnico direktorja tamkajšnje bolnišnice, ki je podala prijavo na policijo. Povedala je, da sta bila v bolnišnico pripeljana dva nepokretna in nepogovorljiva pacienta, medtem ko je direktor Trubarjevega doma dejal, da je eden od teh pacientov govoril in je bil čisto v redu.

Prižgale so se mi rdeče luči. Ko sem prišel v Celje in videl sprenevedanje, sem bil zgrožen. V katerokoli ustanovo bi tisti dan šel in bi se zgodilo nekaj takega, bi bila moja reakcija enaka – racionalna, odločna, z veliko empatije.

Agoniji v Celju bi se izognili, če

bi v domovih starejših varovan

cem, ki morajo dom kratkotrajno

zapustiti, dali identifikacijsko

zapestnico. Ni bila prav to rakava

rana problema?

Rakava rana je na vseh ravneh. Sistem je za paciente, ki niso sposobni komunikacije in niso odzivni, povsem neurejen oz. nehuman v tem, da nimajo varnega, jasnega in hkrati diskretnega identifikatorja. Dva nepokretna, komunikacijsko neodzivna ali slabo odzivna pacienta so prepeljali na zdravljenje v istem reševalnem vozilu, v bolnišnici pa so zatajili vsi varnostni mehanizmi. Problem je bil torej na treh ravneh.

A zahtevali ste samo odstop

vodstva bolnišnice. Potemtakem

bi morali odstopiti tudi v DSO in

zdravstvenem domu?

V DSO so bili pacienti oblečeni v označene pižame. Trdijo, da so jih v njih tudi poslali v bolnišnico. V ZD Sevnica pravijo, da je prevoz dveh pacientov z dvema napotnicama v enem reševalnem vozilu nekaj običajnega – če je to nekaj običajnega, bomo to spremenili.

Pacienta sta bila pripeljana na zdravljenje v bolnišnico, kjer so ju pri sprejemu oz. triaži zamenjali, nihče pa ni nič posumil o možnosti zamenjave identitete, kljub temu da sta prišla oblečena v pižami z vidnimi imeni. Zaradi te napake obstaja objektivni sum, da je bilo tudi zdravljenje napačno. Danes vemo, da sta oba pacienta umrla. Nekdo mora prevzeti odgovornost, zakaj so vsi »varnostni« mehanizmi identifikacije pacientov zatajili.

Zgodilo se je nekaj, kar se ne bi smelo in se ne sme nikoli več. Če so pacienti nepokretni in se niti ne pogovarjamo več z njimi, smo kot ljudje izgubili vso človečnost. In nad tem moramo biti ogorčeni, zgroženi in moramo odreagirati z vso mero človečnosti. Zato je bila moja reakcija po vrnitvi iz Celja taka, kot je bila.

Ali je komisija za izvedbo sistem

skega nadzora že imenovana? Komisija za sistemski nadzor je bila imenovana po prejetih predlogih članov zdravniške zbornice in zbornice zdravstvene nege. V sredo, 28. septembra, pa je v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu izdal sklep o začetku sistemskega nadzora. Komisijo sestavlja šest članov, sistemski nadzor pa mora biti skladno s pravilnikom zaključen v roku 30 dni po opravljenih vseh nadzornih dejanjih.

Zakaj ste v Celju zahtevali odstop

vodilnih, še preden ste torej imeli

v rokah izsledke natančnejših

preiskav?

Ko sem videl, koliko nedopustnih dogodkov se je zgodilo, sem presodil, da je treba jasno in odločno ukrepati in da mora vodstvo bolnišnice prevzeti odgovornost.

Imate s strokovnim direktor

jem celjske bolnišnice Francem

Vindišarjem kakšne neporavnane

račune? Kot državni sekretar je

nastopal v mediacijski vlogi, ko

v času covida v SB Nova Gorica

niste želeli seliti ortopedskega

oddelka, katerega predstojnik

ste bili.

Do njega nimam nobenih zamer ali drugih negativnih odnosov. Tedanja zadeva je bila povezana izključno z vodstvom bolnišnice.

Zakaj se niste odzvali vabilu v

oddajo Tarča, kjer so govorili o

zamenjavi pacientov in sta se je

udeležila Vindišar in nekdanji

minister za zdravje Samo Fakin,

v oddajo Dobro jutro – le jutro

kasneje – pa ste prišli?

V noči s srede na četrtek sem imel napad ledvičnih kamnov. Zaradi tega sem bil že dvakrat operiran. Da se mi je počutje izboljšalo, sem potreboval ves dan. V petek sem se počutil bolje in sem že lahko normalno delal.

Do kdaj pa boste glede na te

težave vztrajali v tako stresnem

poslanstvu?

Če bo potrebna še tretja operacija, jo bom opravil.

Kot minister za zdravje bi morali

– tudi za vzgled ostalim – bolj

paziti na zdravje …

Urolog me je že pred leti postavil na trdna tla. »Imate dedno breme, pesek v obeh ledvičnih čašicah, kirurg ste, živite stresno,« je našteval. Če bom imel po njegovem mnenju napad samo dvakrat na leto, bo dobro. Zdaj že vse vem.

In trpite?

Ne trpim, razen ob napadu kolik, ko pesek ali kamen zaide v sečevod, takrat ni prijetno (smeh).

Se vam zdi pošteno, da se člove

ka, ki ni podprl odhoda strokov

nega vodstva celjske bolnišnice v

svetu zavoda, razreši in zamenja?

Ni to signal, da ni zaželeno raz

mišljati s svojo glavo?

Vsak mora razmišljati s svojo glavo in prevzeti odgovornost za položaj in funkcijo, ki jo sprejme. Ponavljam, da je nedopustno in nesprejemljivo, kar se je zgodilo. Vsak od nas naj se postavi v vlogo svojcev. Najbolj žalostno pa je, da obstajajo znaki, ko zaposleni izgubljajo osnovni pomen svojega dela; da v zdravstvu delajo zaradi ljudi in z ljudmi.

Ob prihodu na položaj ste

napovedali, da boste profesio

nalizirali svete zavodov, da bodo

člani izvoljeni na razpisih. Je

profesionalizacija to, da se člana,

ki ni poslušen, zamenja, da se

v svete zavodov postavlja ljudi

po političnih in ne strokovnih

referencah?

To, kar smo do zdaj delali, je bilo po stari zakonodaji. Z interventnim zakonom za stabilizacijo razmer v zdravstvu pa se pravila o imenovanju članov svetov zavodov spreminjajo. V naslednjem tednu bo objavljen razpis, s katerim želimo dobiti 30 do 50 ljudi, ki bodo lahko tudi profesionalni člani svetov zavodov. Kriteriji izbire bodo strokovni in ne politični.

Kaj želite doseči z ovadbo vod

stva celjske bolnišnice?

Iz prvih preliminarnih poročil, ki smo jih prejeli, se jasno kažejo določene napake. Ovadba je bila moja zakonska dolžnost. Od tu dalje so na potezi kriminalisti, svet zavoda in komisija za sistemski nadzor.

Se vam torej tudi ta ovadba,

glede na to, da še ni nobenih

uradnih izsledkov, ne zdi preura

njena?

Inšpekcijska služba je poročala, da je bil določen pacient bolnišnici predan v pižami, kjer sta se jasno videla njegova ime in priimek, a z dokumentacijo druge osebe, pa se nikomur ni zdelo vredno, da bi med enotedenskim zdravljenjem kakorkoli preverjal identiteto. In še veliko drugih nenavadnih, nasprotujočih si okoliščin je … To je zame dovolj za podajo suma o malomarnem ravnanju, ki pa naj ga preverijo ustrezni organi.

Vas ni strah, da bo zdaj prišlo do

kriminalizacije zadev, kazanja s

prstom na posameznike, namesto

da bi se iskale sistemske rešitve,

ki bi pripomogle, da se opisane

zadeve ne bi več dogajale? Če se

zgodi kriminalizacija, bodo ljudje

v prihodnje prijavljali še manj

napak.

Moja želja ni kogarkoli kriminalizirati. Želim si, da se v postopku, ki je voden na več ravneh, opravi natančna preiskava in da ugotovimo dejstva. Že 20 let se pogovarjamo, da moramo v sistemu definirati zdravniško oz. strokovno napako, jo popolnoma dekriminalizirati in vzpostaviti odškodninski sistem. Nemci imajo to urejeno že desetletja. Njihove zdravstvene zavarovalnice vsako leto oddajo poročilo, koliko smrti in koliko škode je bilo zaradi zdravniških in drugih strokovnih napak, in to niso kriminalna dejanja. Zadevo v Celju je torej treba preiskati in vzporedno začeti odprto, široko razpravo, da tudi v Sloveniji pridemo do definicije zdravniške in strokovne napake, malomarnosti, dekriminalizacije in odškodninskega sistema.

Glede tega bi iz predala lahko

potegnili predlog, ki ga je zdrav

niška zbornica pripravila že v

času predsednice Zdenke Čebašek

Travnik. Ministrstvo za zdravje

je namreč pozvala k ureditvi

sistema nekrivdne odškodninske

odgovornosti države v primeru

zdravljenja – ali morda veste, kaj

je s tem? Predlagana ureditev bi v

slovenski pravni red tako vnesla

dodatno, bolj preprosto in cenej

šo možnost uveljavljanja odško

dnine za škodo, nastalo v zvezi z

zdravljenjem, pri čemer oškodo

vancu ne bi bilo treba dokazati

krivde na strani zdravstvenega

delavca, da bi bil upravičen do

odškodnine. Potem bi bilo tudi

manj kriminaliziranja.

Predlog moramo najprej najti ali zanj vnovič zaprositi. Vedeti morate, da so na ministrstvu predali prazni, polni ali premešani. Vse zadeve so ročno vodene, niti ene ni digitalizirane. Tako danes nimamo niti podatka, koliko koncesij je ministrstvo podelilo v celotni zgodovini.

Zdaj torej kritiko usmerjate na

predhodnike.

Kritika leti na celoten sistem. Verjetno so imeli moji predhodniki tako kratke mandate tudi zato, ker je bila očitno na ministrstvu z namenom narejena negativna selekcija kadra. Zdaj, ko smo z reorganizacijo dela na MZ naredili jasen rez, bo drugače. Ključni ljudje so skoraj v celoti postavljeni na položaje in od sredine oktobra bodo morali procesi teči drugače. S 1. januarjem 2023 naj bi prešli na digitalno poslovanje: kar bo prišlo v hišo, bo označeno in bo sledljivo.

Kaj imate v mislih z negativno

selekcijo?

Vsaka politična struja je pripeljala na ministrstvo svoje kadre in ti so ob menjavi oblasti ostali tukaj. Vsak od njih pa je opravljal dela in naloge glede na svoje interese oz. po navodilu politično nadrejenih ljudi z jasnimi navodili.

Vaši predhodniki so trdili, da je

tovrsten kader izjemno težko

zamenjati. Ljudje iz raznovrstnih

političnih bazenov ostajajo na

ministrstvu, a si zdaj nekateri od

njih, pa tudi drugi, že iščejo nove

službe. Ker je pod vami izjemno

hudo, pravijo.

Kadrovski načrt za leto 2023 predvideva zaposlitev novega kadra. Zaposliti želimo mlade in odgovorne ljudi, da pridejo z znanjem in izkušnjami ter pomagajo peljati voz naprej vsaj štiri leta. Kristalno jasno mora biti, kako so organizirani procesi, katere službe so za kaj odgovorne in katere se lahko preoblikujejo v neodvisne agencije.

Dejstvo je, da delamo, kot še nismo. Z ožjo ekipo sem v kabinetu od jutra do večera, predanost pričakujemo tudi od drugih. Predvsem pa pričakujem, da so zaposleni opolnomočeni, da prevzamejo odgovornost za vodenje direktoratov ali sektorjev in da pozitivno miselnost prenesejo na vse ostale zaposlene. Verjamem, da je naš način dela v obstoječi strukturi težka sprememba za vse, ki niso bili vajeni delati.

❝

Kar se je zgodilo v

Celju, je nedopustno in nesprejemljivo. Vsak od nas naj se postavi v vlogo svojcev. Najbolj žalostno pa je, da obstajajo znaki, ko zaposleni izgubljajo osnovni pomen svojega dela; da v zdravstvu delajo zaradi ljudi in z ljudmi.

❞

Torej na ministrstvu za zdravje

niso bili vajeni veliko delati?

Ne vsi in predvsem ne kot celota v dobro ljudi in sistema.

Poleg zaposlenih, ki ste jih na mi

nistrstvu »podedovali«, ste tudi

vi pripeljali nekaj »svojih« ljudi,

a so vas štirje od njih že zapustili.

Dejali ste, da niso izpolnili priča

kovanj. Katerih?

Ko smo sestavljali ekipo, niso bili vsi ljudje »moji«, nisem jih osebno izbiral. Prišli so v paketu celotne

skupine s priporočili, pozitivnimi ocenami. Določeni se na položajih, na katere so prišli, preprosto niso znašli. Pri meni ne gre za to, ali si politično naš ali njihov, glavno je, ali delaš dobro in učinkovito. Vsi so imeli priložnost sprejeti načrt in se na poziciji, ki so jo imeli, proaktivno izkazati. Tiste, za katere sem ocenil, da tega niso sposobni, sem odslovil oziroma so odšli sami.

Zdaj je nastalo jedro, ki je močno. Kadrovski proces se bo dopolnjeval sproti.

Ljudje, ki sodelujejo ali so sodelo

vali z vami, vam očitajo vzkiplji

vost, to, da ne poslušate njihovih

mnenj in da odločitve spreminja

te čez noč. Kako te karakterne

lastnosti vidite sami?

Po štirih mesecih na položaju lahko rečem, da delamo dobro. Ponosen sem na svojo ekipo, ujeli smo se. Ni kričanja niti vzkipljivosti. Imamo začrtano pot, po kateri stopamo korak za korakom čvrsto naprej. Vemo, da časa za spremembe ni, zato delamo s polno paro.

Leta 2014, ko se vas je že ome

njalo kot možnega ministra, ste

mi dejali: »Človek, ki prevzame

ministrski položaj brez jasne vi

zije, nima možnosti za uspeh, saj

mu bodo prišepetovalci predsta

vili vsak svojo resnico, in potem

je izgubljen v vesolju tisočerih

zvezd: zame to ne velja.« Ali torej

glavnih deležnikov v zdravstvu

niste povabili k pripravi inter

ventnega zakona in se dialogu

izogibate, da se ne bi izgubili v

vesolju tisočerih zvezd?

Še danes mislim tako, a sem misel v vmesnem času tudi izpopolnil. Reforme v zdravstvu so možne le, če imata predsednik vlade in vlada jasno vizijo in strategijo. Minister za zdravje to vizijo pripravi, predsednik vlade jo mora potrditi, komunikacija med predsednikom vlade in ministrom mora biti dnevna in skupaj morata voditi zadevo. Minister za zdravje je potem izvršni direktor vlade v dogovorjenem procesu sistemskih sprememb.

Po štirih mesecih dela lahko potrdim, da imamo opraviti z več kot tisočerimi različnimi akterji in vsak vidi samo svoj delček zgodbe. Naša naloga, ekipe na MZ, je, da te zgodbe povežemo in s podporo vlade naredimo sistem, ki bo končno po meri ljudi. Danes lahko še toliko bolj kot nekdaj trdim, da je človek, pacient, prebivalec Slovenije, ki bi moral biti v središču tega sistema, daleč od njega. Je nekje ob robu, vsi ostali pa želijo biti v središču, vsak s svojimi zahtevami in pričakovanji.

Ste, ko ste od zunaj gledali na

vlogo ministra, to podcenjevali

ali ste vedeli, da so lahko interes

ne sfere tako različne, vplivi tako

močni?

Že leta 2013, ko smo s kolegom kirurgom Erikom Brecljem in somišljeniki ustanovili Iniciativo zdravnikov, mi je bilo stanje jasno. Skozi moje delovanje in kritičnost v zadnjih letih pa se je samo še bolj kristaliziralo. Danes lahko le potrdim, da je res tako, kot smo mislili nekdaj. V resnici je še veliko bolj zapleteno in povezano, kot si lahko kdorkoli predstavlja, dokler se ne usede na ministrski stol, ki je dnevno bombardiran z vseh strani.

Kako shajate z različnimi inte

resnimi sferami?

Z vsakim se pogovarjam, vsakega poskušam uslišati.

Naredite pa po svoje?

Ne. Iščem skupno pot, ki pa je v sklopu tega, kar se pogovarjava s predsednikom vlade in smo sklenili na vladi. Naša pot je jasna, kar dokazujemo tudi z dejanji.

Se s premierom dnevno slišita? Da. Če se ne slišiva, si tipkava.

Ste od predsednika Goloba že

dobili kakšno dobronamerno

opozorilo glede vašega načina

komunikacije, odnosa z ljudmi? Ne. O vsem se pogovarjava in vse mu pojasnim. Ni se še zgodilo, da bi me okaral (smeh). Kvečjemu obratno: velikokrat pove, da delamo dobro in da naj bomo še naprej tako aktivni, kot smo.

Ste seznanjeni s tem, da je imela

direktorica ZZZS Tatjana Mlakar

pogovor z njim? Sem.

Ali ni to nekakšna nezaupnica

vam ali je do omenjenega pogo

vora prišlo z vašim vedenjem?

Na podlagi najinega dogovora je bila direktorica povabljena k njemu.

O čem je tekla beseda?

O dolgotrajni oskrbi, vlogi ZZZS in opozorilih, ki jih ZZZS daje že dlje časa.

Kakšni so vaši načrti z ZZZS? Počakati moramo na načrte, ki jih bo glede reforme zdravstva pripravil strateški svet. Ko bomo imeli tri možne izbire tipologije zdravstvenega sistema, bomo vedeli, v katero smer bo šla reforma ZZZS.

Kdaj bi lahko ukinili dopolnilno

zdravstveno zavarovanje?

Takoj, ko najdemo način, kako nadomestiti 600 milijonov evrov. V zadnjih petih letih so negativni učinki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja povsem jasni. Trenutno iščemo pot, kako 74 milijonov evrov sredstev dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic iz let 2020–2021 porabiti za zdravstvene storitve 2022–2023.

Jože Golobič se s svojim odho

dom z vodilnega mesta v UKC

Ljubljana ni strinjal. S čim ste ga

nazadnje prepričali?

Sam nisem nikogar prepričeval ali nagovarjal; z vodstvom UKC Ljubljana smo sedeli skupaj in nič od tistega, kar smo se pogovarjali, ni bilo narejenega. Potem z gospodom Golobičem nisva imela več nobenega stika. Glede njegovega odhoda sem zgolj izrazil svoje mnenje. Danes je zaradi potez bivšega vodstva UKC ogrožena celotna energetska sanacija in prenova UKC Ljubljana.

❝

Prehod v sistem, ki bo pregleden in v katerem bo zahtevane več odgovornosti, kjer bo vse sledljivo in digitalizirano, za vsakega se bo videlo, kaj in koliko dela, bo zahteven. Rovarjenje v kalnem številnim bolj ustreza.

❞

Do katere točke pa bi vztrajali:

bi res odstopili kot minister, če

Golobič ne bi odšel?

Če bi karavana tekla dalje in bi investicije zastale, mi pa z vsemi možnostmi, ki jih imamo, ne bi mogli urediti zadev, bi bila moja odgovornost, da sestopim s položaja, ker nisem bil sposoben izpeljati osnovne ministrske naloge in investicije v dobro ljudi.

Leta 2014 ste mi dejali, da bi

ministrsko vlogo prevzeli za

toliko časa, da bi se zgodili nujni

premiki …

Nujni premiki bodo trajali cel mandat, ker jih je treba pripraviti, implementirati in ugotoviti, kako se odražajo v praksi. Ko sem predsedniku vlade dal roko, sva se dogovorila, da bom vztrajal do konca in da bomo vse zadeve, za katere smo se dogovorili, tudi izpeljali.

Zaradi zamer, ki si jih s svojimi

potezami nabirate, si povečujete

število sovražnikov. Koliko gro

ženj ste deležni?

Nisem jih še dobil. Če bi jih dobil kdorkoli v kabinetu, bi moral to prijaviti. Ni jih še nihče. Res pa je, da bolj ko bomo sledili ciljem sprememb zdravstvenega sistema, več groženj bo. Ker bomo posekali vse lovke različnih interesov v zdravstvenem sistemu, ki obstajajo in so zelo različni: politični, dobaviteljski, cehovski …

Vsi si pravzaprav želijo sprememb, a ne verjamem, da so pripravljeni zapustiti cono udobja, da bi jih izpeljali. Prehod v sistem, ki bo pregleden in v katerem bo zahtevane več

❝

Ko sem predsedniku vlade dal roko, sva se dogovorila, da bom vztrajal do konca in da bomo vse zadeve, za katere smo se dogovorili na vladi, tudi izpeljali.

❞

odgovornosti, kjer bo vse sledljivo in digitalizirano, za vsakega se bo videlo, kaj in koliko dela, bo zahteven. Rovarjenje v kalnem številnim bolj ustreza.

Reorganizacija ministrstva je

menda tekla precej neorganizi

rano, stvari ste spreminjali čez

noč, posamezniki so dobili več

aneksov v kratkem obdobju … Se

je to zdaj umirilo?

Reorganizacija je tekla zelo začrtano, vedeli smo, kaj želimo doseči. Ko dva direktorata zapreš in preneseš nekatere obveznosti, je možno, da se kaj izpusti. Sčasoma smo to zaznali. Nekatere sektorje smo izvzeli iz direktoratov in so prišli pod kabinet. Ta mora biti močan, saj vodi celotno zgodbo.

Kakšna je vloga nekdanjega mi

nistra Dorjana Marušiča?

Kolega Marušič je bil predviden za vodenje strateškega sveta, a vodenja ni prevzel, ker je bil pogoj, da se zaposli 20 odstotkov na ministrstvu, kar zanj ni bilo sprejemljivo. Strateški svet zdaj vodi nekdo drug iz skupine, je pa Marušič še vedno vključen. Naloga omenjenega sveta je, da do konca leta pripravi krovni temeljni dokument sistemskih sprememb v zdravstvu, ki ga bomo januarja 2023 dali v javno obravnavo in ga dopolnjevali. Konec marca želimo imeti dokument, ki bo podlaga za zakonske spremembe.

Je NIJZ trdnjava stranke SD ali

strokovna institucija?

Strokovna institucija z jasno določeno vlogo v sistemu; je pa NIJZ potreben temeljite organizacijske prenove, na vseh ravneh.

Ste zadovoljni z njihovim seda

njim vodenjem epidemije?

Ja. Tesno sodelujemo. Oni pripravljajo strokovne usmeritve, mi jih spremljamo in pripravljamo sistem za vse scenarije.

Na katere dosedanje dosežke ste

najbolj ponosni?

V prvi vrsti na izpeljano reorganizacijo ministrstva. Bila je velik zalogaj. Ljudje si niti ne predstavljajo, kako zelo velik. Potem sem ponosen, da smo prvič v zgodovini prišli do tega, da imamo možnost spremeniti svete zavodov in jih profesionalizirati, in da smo prišli do točke, da bodo lahko približno leto in pol vse ustanove v javnem zdravstvenem sistemu opravljale vse storitve, ki so jih zmožne, brez omejitev.

Jih pa trenutno še ne morejo, saj

še vedno čakajo vaša navodila,

čeprav bi morali že 1. septembra

začeti povečevati obseg dela. Vsi

podzakonski akti, ki bi morali

slediti interventnemu zakonu, še

niso bili sprejeti. Kdaj bo znano,

kako bodo nagrajevani zdra

vstveni delavci, kako bo urejeno

delo po podjemnih pogodbah …? V dveh tednih.

Torej že zamujate roke, ki ste si

jih sami postavili?

Zdaj sprejemamo izhodni covidni zakon in dograjujemo podrobnosti, da damo ustanovam prosto pot, da bodo lahko delale, kolikor zmorejo, in da bo plačevanje zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodov primerljivo s tistim pri koncesionarjih. Vidimo namreč razlike, ki bi jih radi izničili.

Kmalu bomo dali jasna navodila. Od 1. oktobra do konca leta pričakujemo, da bomo videli, kako je sistem sposoben odreagirati, realno oceno dejanskega stanja pa bomo imeli konec marca.

Na Brdu, kjer se je predstavilo uk

repe za stabilizacijo zdravstvene

ga sistema in za zajezitev širjenja

in blaženje posledic epidemije

covida na področju zdravstva,

direktorji zdravstvenih ustanov

niso imeli možnosti postavljati

vprašanj. Zakaj ne?

Najprej smo želeli načrte predstaviti. Že prej so nam postavljali vprašanja in smo jim odgovarjali, odgovarjamo jim tudi zdaj. Poskušamo biti ažurni, tako da vsi dobijo vse informacije.

»Do sredine prihodnjega leta

nameravamo opazno skrajšati

čakalne dobe, v ta namen so bol

nišnice že dobile dodatnih šest

milijonov evrov. Sicer pa hočemo

vedeti, kaj so razlogi za čakal

ne vrste. Seznam NIJZ je zgolj

skupek čakalnih seznamov, ki mu

jih posredujejo bolnišnice. Ne po

kaže dejanske slike, saj nadzora

nad seznami ni.« Koliko je po vaši

oceni stara ta izjava? Težko rečem, ampak drži.

To je pred sedmimi leti izjavila

nekdanja ministrica Milojka Kolar

Celarc. Priča o tem, da smo zasta

li v času in prostoru.

Ja. Že pred covidom smo zastali, covid nas je še dodatno ustavil pri procesu skrajševanja čakalnih dob ali izvajanja zdravstvenih storitev. Stanje je zdaj še veliko slabše, kot je bilo pod Kolar Celarčevo.

Zakaj bo vam zdaj uspelo nekaj,

kar njej in njenim naslednikom

ni, sploh glede na to, da imate v

ekipi tudi nekdanja ministra in

njen kader …

Ker je prioriteta te vlade zdravstvo.

Tudi prioriteta prejšnjih je bilo. Res je, a nihče ni tega zastavil na način, kot je to storil predsednik te vlade. Noben minister za zdravje še ni bil podpredsednik vlade, kot sem zdaj jaz. Nikoli ni tekla taka komunikacija med predsednikom vlade in zdravstvenim ministrom, kot teče zdaj, in nihče od ministrov še ni delal tako hitro, kot delamo mi. Spomladi pa bomo videli, ali se bo to odrazilo na čakalnih vrstah in drugje v sistemu.

Zdaj so se na okope postavili

zdravniki. Vas je napoved zdrav

niške stavke presenetila?

Ne. Od zaprisege vlade se je glasno govorilo o zdravniški stavki, ki bi se morala »zgoditi« že v času predhodne vlade, pa se verjetno po politični odredbi ni zgodila. A se s tem ne bomo ubadali, saj se želimo z vsemi zdravniki, ministrico za javno upravo in ministrom za finance pogovarjati za isto mizo. Verjamem, da bomo našli kompromis. Napoved stavke v teh časih se mi zdi popolnoma preuranjena in nepotrebna in ni malo zdravnikov, ki tako mislimo.

Kaj pričakujete od te stavke? Težko rečem. Verjamem pa, da bo na koncu prevladal zdrav razum.

Se pa strinjate, da bi bilo treba

plače zdravnikov urediti drugače? Plače vseh zdravstvenih delavcev bi bilo treba urediti drugače, to vemo in o tem se pogovarjamo. Dali smo jasno vedeti, da iščemo sistemske spremembe za nov plačni sistem, ampak to ne gre z danes na jutri. Vemo, da je obstoječi sistem prišel v slepo ulico, tudi zaradi neumnih potez prejšnje vlade, in ga je treba prenoviti. Mnogi to razumejo, pričakujem, da bodo tudi zdravniki.

Ste bili član kakšnega sindikata? Ne. Nikoli nisem čutil te potrebe.

Koliko večji vpliv pri zastopanju

svojih interesov imajo na vas

kolegi zdravniki glede na to, da

sami prihajate iz zdravniških

vrst?

Nič. Zdravstvo pojmujem kot celoto. Verjamem, da lahko v njem postavimo taka merila, kot so v zahodnem svetu, kjer sistem dobro deluje in so v njem vsi zadovoljni, predvsem pa, da denar sledi pacientu za opravljeno storitev.

Ali imate analize o produktiv

nosti zdravnikov in opravljenih

storitvah ipd.? Ko se je naredi

lo tovrstne izračune v zvezi z

ortopedi v ljubljanskem UKC,

se je videlo, koliko so nekateri

podobremenjeni.

Podatke smo po dveh mesecih dobili, a so nepredstavljivo veliki. Zdaj moramo najti način, kako jih analizirati. Neko jasno sliko bi po mojih ocenah lahko prikazali v treh tednih, morda nekoliko prej vsaj za tiste segmente, kjer so čakalne dobe najdaljše.

Pri nas se zdravnikom plače

zvišujejo predvsem na račun

raznovrstnih dodatkov. Ali ne bi

bilo bolje, da bi se jim določila

višja osnovna plača in ukinili vsi

dodatki, ki v sistem vnašajo le

zmedo?

Te zadeve bo treba dati na pogajalsko mizo in videti, do kje lahko pridemo.

Še verjamete, da je rešitev za

slovensko zdravstvo možna? Trdno verjamem, iz dneva v dan bolj, se pa zavedam, da je povezana s trdim delom vseh akterjev v zdravstvu.

Imajo zdravniki, ki dopoldan de

lajo v javnem sektorju, popoldan

pa v zasebnih ambulantah, vašo

podporo? Kdaj bo sistem urejen

na način, da zdravniki ne bi po

tovali sem ter tja?

Ko bodo jasno napisana pravila igre o tem, kdo, kaj, kje in koliko sme delati. Vemo, kako so te stvari urejene na zahodu in kakšne so zakonodajne možnosti. Menim, da imamo pri nas premalo nadzora, koliko posameznik dejansko naredi v svojem delavniku, koliko je dejansko obremenjen in kje so zgornje meje dovoljenega.

Pacientke z nujnim stanjem

zdravnik v UKC Ljubljana ni mo

gel operirati, češ da ni aneste

ziologov, hkrati pa jo je lahko

takoj operiral samoplačniško v

zasebnem centru. Kasneje se je

izkazalo, da je bilo pomanjka

nje anesteziologov le izgovor.

Koliko časa bomo še priča takim

zgodbam?

Mislim, da jih bomo v naslednjem letu v celoti izkoreninili, najkasneje pa s 1. januarjem 2024.

Koliko pacientov na teden operi

rate zdaj in koliko ste jih prej? Operiram dva- do trikrat mesečno, ob koncih tedna. Še naprej nameravam operirati vsakega pacienta, ki bo potreboval operacijo. Skupna vsota pacientov, ki jih operiram zdaj kot minister, je seveda manjša, kot je bila prej; a so bile številke prej zelo visoke, ker sem vsakemu delu polno predan.

In tak delovni tempo potem

vzdržite tudi na račun zdravja,

smo slišali prej?

Vzdržim, ker sem vajen delati, ker skrbim zase, imam jasno določen urnik in ritem. Ledvični kamni so moja življenjska stalnica in niso odvisni od mojega dela.

Katere so po vaših izkušnjah

najočitnejše razlike med delom

za zasebni zavod, ki je tudi kon

cesionar, in delom za javnozdra

vstveni sistem?

V Kirurgiji Bitenc so zadeve urejene od A do Ž. Delo zdravnika tam opravim na način, kot sem ga v Švici. V javnem zavodu pa sem se veliko preveč ukvarjal z organizacijskimi, pravnimi in administrativnimi zadevami.

Koliko vpliva ima na vas Bitenc,

glede na to, da delate pri njem,

v zdravstvu pa je izredno močen

igralec?

Nima vpliva. V Kirurgiji Bitenc delam korektno in strokovno. Pravila opravljanja dela so jasna in oba se jih drživa v dobro ljudi.

Tudi on bo gradil zasebno

kliniko na Golniku, torej še ena

okrepitev privatnega sektorja in

počasno drsenje proti privatiza

ciji. To pa, pravite, boste skušali

preprečiti?

»Plazeča privatizacija« zdravstva je politični pojem, zelo zlorabljena dikcija mnogih. Naš cilj je opolnomočiti javnozdravstvene zavode, da bodo najmočnejši člen v zdravstveni verigi in da ostanemo na tem, da se bo več kot 85 odstotkov zdravstvenih storitev opravljalo v državnih in občinskih zdravstvenih zavodih, da bodo stavbe prenovljene in da bodo ljudje radi prihajali delat, ker bo sistem urejen. ●