Zlatko Dizdarević

Sarajevčan (1948) o sebi pravi, da je polovico življenja preživel kot novinar, polovico pa »v sistemu kot diplomat«. V letih 1972–1998 je bil zaposlen kot novinar, bližnjevzhodni dopisnik in urednik Oslobođenja, pri katerem je v času obleganja Sarajeva vodil vojno redakcijo. Tudi on je med zaslužnimi, da je Oslobođenje kot edini dnevnik v BiH redno izhajal ves čas vojne. Objavil je devet knjig s številnimi ponatisi po vsem svetu, a le tri so izšle tudi na območju nekdanje Jugoslavije, v slovenščini nobena. Leta 1993 je za ameriško izdajo knjige Sarajevskih vojnih dnevnikov predgovor napisal nobelovec Joseph Brodsky. Ameriško združenje Pen je leta 1993 Dizdarevića za promocijo knjige iz ene od sarajevskih kleti prepeljalo v New York, kjer je na gala slovesnosti nastopil za Brodskyjem, Susan Sontag in Arthurjem Millerjem. Branje je začel s prvim stavkom iz vojnih dnevnikov: »Ura je dve popoldne in v Sarajevu ni bil še nihče ubit.« Takoj se je vrnil v oblegano mesto ter nadaljeval urednikovanje in pisanje. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim prvo nagrado za svobodo medijev, ki jo podeljuje Društvo novinarjev brez meja. Kot član kolektiva Oslobođenja je prejel nagrado saharov, ki jo podeljuje evropski parlament. Leta 2018 je prejel častni doktorat ženevske šole za diplomacijo in mednarodne odnose. V obrazložitvi je pisalo, da doktorat prejema kot »branilec resnice in demokracije med fašističnim obleganjem Sarajeva«.

Med letoma 2001 in 2008 je bil veleposlanik, najprej na Hrvaškem, potem v Libanonu, Iraku, Jordaniji in Siriji ter kasneje ambassador-at-large. Še vedno je aktiven pisec ter pronicljiv in nemalokrat tudi hudomušen komentator aktualne politike.