UČITELJ GORENJSKEGA ČEBELARSKEGA NAUKA

Lahko bi rekli, da Slovenijo od vseh živali najbolj zaznamuje prav čebela; ne nazadnje je začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel s svojimi prvimi koraki meril gorenjsko vas Breznica.

Ko je cesarica Marija Terezija leta 1769 na Dunaju odredila ustanovitev prve čebelarske šole na svetu, je bil na mesto učitelja čebelarstva imenovan (sicer akademsko izobraženi slikar) Anton Janša. »Slikar Janscha /.../, ki ima posebno izkušnje v čebelarstvu,« je pričel s šestnajstimi panji in v komaj dveh letih presegel število 300, ob tem pa zaslovel s predavanji, na katerih je poučeval gorenjski čebelarski nauk – čebel se ne sme moriti, voziti jih je treba na pašo, troti niso vodonosci, matica se opraši s troti v zraku.

Slednje je v svojih zapisih omenjal tudi Peter Pavel Glavar, ki je pozneje prevedel in dopolnil Janševo knjigo Popolni nauk o čebelarstvu. V njej je poudaril, da »med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov potrebna stvar kakor čebela«. Anton Janša se je poleg čebelarjenja in poučevanja s čebelami ukvarjal tudi kot znanstvenik. Znan je po spremembi velikosti panjev in njihovi obliki, ki je omogočila skladanje v blok, ter poslikavanju panjskih končnic z značilnimi kranjskimi motivi. Marija Terezija je po njegovi smrti izdala odlok, da se morajo vsi bodoči čebelarski učitelji izobraževati po njegovih knjigah, na njegov rojstni dan (20. maja) pa vsako leto praznujemo svetovni dan čebel. Pia Prezelj