Praznik ali delovni dan demokracije

Volitve so, kot pravi fraza, praznik demokracije. Pravico, da si izberemo predsednico ali predsednika, bomo praznovali 23. oktobra. Ker v prvem krogu ne bo zmagovalca, bomo praznovali tudi 13. novembra. Teden dni pozneje, 20. novembra, bodo občinski prazniki demokracije. Volili bomo župane in občinske svete. 4. decembra bo še en praznik, praznik izbiranja županov v drugem krogu. Pentljo na prazničnem paketu bodo zavezali trije referendumi. Praznik, med katerim bomo odločali o novem RTV-jevskem zakonu, spremenjenem zakonu o vladi ter zakonu o dolgotrajni oskrbi, bo najverjetneje 27. novembra.

Ljudstvo bo torej med 23. oktobrom in 4. decembrom volišča obiskalo petkrat (tam, kjer bo župan izvoljen v prvem krogu, enkrat manj). Do 4. decembra bo sprejelo odločitve o treh zakonih, predsedniški funkciji, županski funkciji in sestavi občinskih ali mestnih svetov. Volitve so praznik demokracije. Jesen 2022 je čas, ko ljudska glasovanja o pomembnih temah postajajo tako rekoč tedensko opravilo.

Predstavniška demokracija ima v naših krajih nekaj več kot 30-letno tradicijo. Pred drugo svetovno vojno je strankarsko politično predstavništvo obstajalo, demokracije pa ni bilo, ker ženska polovica prebivalstva ni imela volilne pravice. Monarh je občasno odkrito uvedel diktaturo. Po drugi svetovni vojni je bila volilna pravica splošna, stranke – z izjemo komunistične – niso obstajale. Enostavna avtokratska ureditev pa je bila opremljena še z nekaterimi načeli samoupravne demokracije. O dodatnih namenskih davkih, ki so bili poimenovani samoprispevek, je ljudstvo občasno odločalo na referendumih.

Tradicija praznikov in praznovanj je, kakopak, daljša. A tudi pri praznikih ne gre brez protislovij. Božično praznovanje, ki ima korenine v starodavnem veselju, ker se v tistem času začenjajo dnevi podaljševati, se je spremenilo v moro drenjanja v nakupovalnih središčih. Praznik kulture se je spremenil v dobrodošlo priložnost za odhod na smučišče. Velika noč se je spremenila v praznik pretiranega prehranjevanja. Dva državna praznika sta uvertura v poletne in novoletne počitnice.

In kako je s praznikom demokracije? Praznik je po definiciji poseben dan, izjema. Je dan, ki mu izjemnost pripisuje skupnost kot celota. Praznik je dan vznesenosti, posebnega vzdušja. Če bi trdili, da med volitvami posebnega vzdušja, vznesenosti, ne moremo zaznati, bi pretiravali. Ko so prazniki demokracije posejani kot posebni, izjemni dnevi, bi med volitvami in referendumi lahko zaznali karnevalsko vzdušje – karnevalsko v najboljšem pomenu besede. Referendum o vodi je bil praznik manifestiranja ljudske volje do varstva okolja.

V naslednjih tednih bo gostota praznikov – praznikov demokracije in običajnih praznikov – osupljivo visoka. Med 23. oktobrom in 4. decembrom bosta na koledarju dve nedelji, ko ljudje ne bodo izvajali volilne pravice. Datumi, ko naj bi praznovali referendumsko demokracijo, so predmet političnega taktiziranja. Ljudsko praznovanje in strankarsko taktiziranje se ne rimata. Decembra bomo po vseh praznovanjih demokracije utrujeni. Napoved političnega realista: tudi zaradi gostote političnih odločanj ljudstva bo volilna in referendumska udeležba nižja.

V Sloveniji je nizka volilna udeležba problem. Nizka udeležba najeda legitimnost političnega predstavništva. Volilna udeležba

Prazniki demokracije bodo na sporedu tako pogosto, da se bo zdelo, da gre za dneve delovne obveznosti. Oddelati jih bo treba. Glavobol, ki sledi prepogostim praznovanjem demokracije, je v vsakem primeru manjši od glavobola, ki ga povzroča odsotnost demokracije.

na spomladanskih državnozborskih volitvah je bila po dolgih letih višja kot na predhodnih. V zgodovinskem obdobju, ki je skrajno zapleteno, je dobro, če mandat, ki ga ima oblast, temelji na visoki volilni udeležbi.

In če je napoved političnega realista, da bo volilna in referendumska udeležba zaradi neprimerne zgoščenosti praznikov demokracije nizka, politični idealizem navaja na drugačno ravnanje: četudi si frakcije političnega razreda prizadevajo, da bi nam priskutile sodelovanje v političnem odločanju, se volitev in referendumov udeležimo v čim večjem številu. Oktobrske, novembrske in decembrske nedelje ne bodo v celoti namenjene počitku. Praznik demokratičnega izbiranja predsednice ali predsednika republike bo sovpadel z vznesenostjo tekaškega praznika, ljubljanskim maratonom. Prazniki demokracije bodo na sporedu tako pogosto, da se bo zdelo, da gre za dneve delovne obveznosti. Ne gre drugače: oddelati jih bo treba, če nam za demokracijo ni vseeno. Glavobol, ki sledi prepogostim praznovanjem demokracije, je v vsakem primeru manjši od glavobola, ki ga povzroča odsotnost demokracije. ●