Sergej Surovikin Značaj se skriva v imenu

Bogom, general! Udarite po sovražniku! Že zdavnaj je bilo to treba narediti. Tako je pisalo v eni od številnih čestitk za rojstni dan, ki jih je v torek, ko je praznoval 56. rojstni dan, prejel Sergej Vladimirovič Surovikin. Na prokremeljskem spletišču Cargrad so omogočili, da bralke in bralci novemu poveljniku »posebne operacije« v Ukrajini voščijo za praznik. Sam ga je praznoval s pravim ognjemetom. Rakete in brezpilotne kamikaze so udarile po infrastrukturi v celotni Ukrajini in v nekaj dnevih uničile tretjino tamkajšnjega energetskega sistema. »Če je Bog z nami, je vseeno, kdo je proti nam!« je bilo zapisano v eni od rojstnodnevnih želja.

Sodeč po uspehih ukrajinske vojske, ki je v zadnjem času »okupirala« kar nekaj na novo prisvojenih ruskih območij v Hersonski oblasti in obeh uporniških donbaških republikah, je Rusom pomoč »najvišjega« nujno potrebna. V Kremlju so prepričani, da bo to »božjo voljo« izpolnil general, čigar »kariera se je začela v noči z 20. na 21. avgust 1991, ko je podiral barikade in ubijal branilce Bele hiše«, kakor je pred dnevi zapisal veteran ruskega fotografskega novinarstva Dmitrij Borko. Za spletišče Grani je opisal, kako je med avgustovskim pučem 24-letni, takrat še stotnik, Surovikin vodil vojaško enoto, ki so jo pučisti iz državnega odbora za izredne razmere (GKČP) poslali nad privržence sveže izvoljenega ruskega predsednika Borisa Jelcina. Vsaj trije mrtvi so bili v tistem spopadu.

Ko so bili pučisti poraženi, so Surovikina aretirali. Obtožili so ga državne izdaje, za kar je bila zagrožena smrtna kazen. A po šestih mesecih, ki jih je preživel v razvpitem priporu Matroška tišina, so ga na Jelcinov ukaz izpustili. Namesto strelskega voda ga je doletelo napredovanje v majorja. »Jelcin je osebno ukazal njegovo izpustitev in povišanje,« je pred enajstimi leti za tabloid Moskovski komsomolec izjavil bivši poveljnik vojaških enot na severnem Kavkazu generalpolkovnik Vjačeslav Dadonov. Dodal je, da Surovikin v času puča ni bil ni

Zkakršen zločinec, temveč junak, ki je zgolj poslušno izpolnjeval ukaze. Tudi sam Surovikin je takoj po napadu na Jelcinove branilce za časnik Naša Rusija razlagal, da je bila njegova naloga, da miroljubno prebivalstvo zaščiti pred bandami prestopnikov, ki so divjale po ruski prestolnici. »Ni bil sposoben priznati, da so bili prav tisti, ki so stali na barikadah, mirni Moskovčani. Brez dvoma bo tudi zdaj z vso odločnostjo 'branil prebivalstvo Ukrajine pred nacionalisti'. Dokler ne bo dojel, da je padel v past. Takrat pa bo preprosto zbežal, tako kot je avgusta 1991,« je bil oster Borko, ki zdaj dela za ameriški državni radio Svoboda.

Ruski borec za človekove pravice in odvetnik Mark Fejgin, ki je na sodiščih zastopal članice pankerske skupine Pussy Riot, je opozoril, da se je prvič po tem, ko je 24. februarja Rusija začela napad na Ukrajino, zgodilo, da so imenovali poveljnika te »posebne operacije«. A Surovikin po njegovem mnenju ni neki »izstopajoči« častnik, hkrati pa se ni pojavil od nikoder, saj je že doslej vodil operacije v hersonski regiji, kjer v zadnjem času Rusi niso dosegali uspehov. »Nasprotno, Ukrajinci so jih potisnili daleč nazaj in to še naprej počnejo,« je Fejgin povedal za ukrajinsko televizijo 24. kanal.

Tako privrženci kot nasprotniki Kremlja trdijo, da je Surovikin ljubljenec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta ga je kot prvega pehotnega častnika v zgodovini postavil za poveljnika vesoljskih vojsk, bil je tudi general, ki je bil najdlje na čelu ruskih operacij v Siriji. Tudi čečenski voditelj Ramzan Kadirov, ki je v zadnjem času ostro kritiziral nesposobne vojaške poveljnike operacij v Ukrajini, meni, da se bo zdaj, ko je na čelo operacij stopil Surovikin, stanje na fronti obrnilo na glavo. Kadirov dobro pozna Surovikina, saj je bil ta med drugo čečensko vojno eden od vodilnih ruskih poveljnikov. Takrat je bil na čelu 42. motorizirane strelske divizije. Ko so februarja 2005 čečenski uporniki napadli ruske vojake v Groznem in jih devet ubili, je Surovikin obljubil, da bodo za vsakega padlega ruskega vojaka uničili tri čečenske bojevnike.

Kakor so ugotovili v časniku Kommersant, se je v času druge čečenske vojne, ki se je začela konec septembra 1999 in trajala skoraj deset let, Surovikin pogosto znašel v položaju, ko je moral zagovarjati početja svojih podrejenih. Ena od najbolj razvpitih zgodb, v kateri so bili glavni »junaki« njegovi vojaki, se je zgodila junija 2005 v čečenski vasi Borozdinovska. Tja so vdrli pripadniki specialnih enot bataljona Vostok in naredili »čistko«, v kateri je bil ubit en mirni prebivalec, enajst pa jih za vedno izginilo. Ostali prebivalci, ki so preživeli, so pobegnili v sosednji Dagestan, svojo pravico pa so poiskali na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. To je lani junija odločilo, da so ruske oblasti odgovorne za izginotje in najverjetnejšo smrt enajstih vaščanov ter grobo obravnavanje, diskriminacijo in mučenje prebivalcev Borozdinovske. Ruskim oblastem je naložilo plačilo odškodnine 71 prebivalcem vasi v višini več kot 1,8 milijona evrov.

Surovikin je bil resda nekaj časa tudi na čelu vesoljske vojske, a je v glavnem pehotni general, je povedal ukrajinski politični analitik Volodimir Fesenko. Po njegovih besedah je novi poveljnik ukrajinske fronte zlasti izpolnjevalec, surovi instrument ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta je prvič nastavil glavnega odgovornega za »posebno vojaško operacijo«, da bi imel pri roki grešnega kozla, če se bo spet kaj zalomilo. »In Surovikin bo to tudi postal,« je zatrdil Fesenko. Za ukrajinsko televizijo TSN je politolog pojasnil, da je Surovikin sicer »končal sirsko pripravo«, a da je še vedno eden izmed generalov stare sovjetske šole, ki izgubljajo proti mladim ukrajinskim generalom, ki prihajajo iz generacije poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega. ●

Čeprav vojna v Ukrajini traja že 234 dni, so v Moskvi šele zdaj prvič imenovali poveljnika ruske »posebne vojaške operacije«.