Imamo plan A in plan B. Morda bo potreben tudi plan C, ki pa ga še nimamo

Absolutno lahko zagotovim, da bomo pomagali tistim, ki bodo pomoči potrebni. To so, kar zadeva prebivalstvo, najprej najbolj ranljive skupine, potem srednji razred, na koncu pa tisti, ki bodo lažje preživeli to obdobje. Tudi v gospodarstvu bomo pomoč name

Gospod minister, ali vaše pisarne

v teh časih energetske draginje

že kaj ogrevate?

Ogrevanje prilagajamo smernicam vlade, med drugim, da se prostori ne ogrevajo na višjo temperaturo od 20 stopinj. V energetski krizi je ukrep znižanja porabe eden od ključnih ukrepov tudi znotraj evropske komisije. In doseči ga moramo tudi mi.

Ta ponedeljek ste v parlamentu

predstavili državni proračun

za prihodnje leto z rekordno,

za četrtino povečano porabo

v višini 16,7 milijarde evrov, ki

presega celo tisto iz 2020 v času

pandemije. Spremlja jo visok

primanjkljaj v višini 3,3 milijarde

evrov oziroma 5,3 odstotka BDP,

dvakrat višji od prej načrtovane

ga. Ste s takim izplenom v celoti

zadovoljni?

Kot finančni minister seveda ne morem biti zadovoljen s takšnim primanjkljajem.

Zakaj ne?

Stopamo v še eno leto, ki bo zaznamovano z velikim primanjkljajem.

Zunanje razmere so negotove. Ne le mi, ampak tudi celotna Evropa se ubada z enakimi težavami. In temu se ne moremo izogniti. Poleg covida-19, ki v resnici še ni končan in se posledice te krize še vedno negativno odražajo tudi v državnem proračunu, so letos prišle tudi posledice vojne v Ukrajini. Te se najbolj kažejo v energetski krizi in inflaciji. Ta kriza je lahko še bolj nevarna kot covidna. Naloga vlade je, da v teh zahtevnih razmerah pomaga ljudem, predvsem najranljivejšim. In seveda, da pomaga gospodarstvu, da preživi.

Fiskalni svet je nedavno sporočil,

da trenutne ekonomske razmere

niso zadostni razlog za uveljavlja

nje izjemnih okoliščin v letu 2023,

ki bi dopuščal tako velik primanj

kljaj. Kako mu odgovarjate? Razmere so izjemno negotove. To je velika težava, saj v resnici ne vemo, kaj se bo pozimi dejansko zgodilo. Možnih je veliko scenarijev, od bolj črnih do manj črnih. In seveda imamo načrt tudi za zelo črn scenarij. Take negotove razmere zahtevajo fleksibilnost ukrepanja v zelo kratkem času. Na to temo se v okviru vlade vsak teden sestaja delovna skupina in na podlagi razmer prilagajamo ukrepe in strategijo.

Nekoč je veljalo, da se strategija in ukrepi vlade prilagajajo na letni ravni in nato na četrtletni, zdaj pa so razmere take, da pravzaprav prilagajamo in spreminjamo ukrepe na mesec. Popolnoma enako je v vseh evropskih državah. Ravno prejšnji teden sem bil na sestanku v Luksemburgu in govoril s kolegi, ki se ubadajo z enakimi izzivi. Ne bom rekel, da so ukrepi povsod enaki. A načini delovanja – da ukrepe prilagajajo situaciji, ki se tedensko spreminja – so pa v Evropi enaki.

Če greva nazaj k pomislekom

fiskalnega sveta …

Pomembno je, da na ravni Unije splošna odstopna klavzula velja tudi v prihodnjem letu. To nam omogoča ukrepanje. Kar zadeva fiskalni svet in slovenski zakon o fiskalnem pravilu, je ta specifičen, zakon je tak, kot je, in na njegovi podlagi je fiskalni svet dolžan odreagirati.

Kot mi beremo odgovor, fiskalni svet na eni strani priznava, da so makroekonomske razmere zelo negotove in je zato treba puščati prostor za prilagajanje, na drugi strani pa omenja slovenski zakon in slovensko pravilo, ob tem pa evropsko splošno odstopno klavzulo. To je okvir, ki se mu prilagajamo. Kot finančni minister se ves čas in vsak dan borim, da bodo odhodki čim nižji, a v resnici gre za to, kakšni ukrepi so potrebni.

Kdo je še v vladni skupini, ki

tedensko analizira situacijo in

proučuje ukrepe?

Vodi jo predsednik vlade. V njej sodelujejo ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za delo, ministrstvo za kmetijstvo in infrastrukturo.

Proračunska pogajanja so

v vladi in koaliciji tokrat

minila precej mirno, kar je za

levosredinske vlade prej izjema

kot pravilo. Ali to pomeni, da

je vsak uporabnik dobil, kar

si je zaželel? Ste kot minister

ob pogajanjih kdaj povzdignili

glas?

Zagotovo sem najbolj glasen minister na sejah vlade. Pogajanja absolutno niso bila tako mirna, kot se je v javnosti zdelo. Cel avgust in september sta bila zelo intenzivna. Predvsem smo se v pogajanjih za proračuna 2023 in 2024 pogovarjali o tem, da je čim več ukrepov takih, ki dejansko naslavljajo krizo. Eni ukrepi so ciljani s sprejetimi zakoni, a tudi znotraj posameznih resorjev gredo sredstva v tiste projekte, ki nam bodo pomagali krizo čim lažje prebroditi.

Na koncu je proračun tak, da z njim ni nihče zadovoljen. Če boste vprašali posamezne resorje, bodo rekli, da so dobili premalo. Če boste vprašali mene kot ministra za finance, bi bil na prenekateri postavki zadovoljen z nižjimi odhodki. A upoštevati moramo, da je veliko odhodkov zakonsko določenih.

Primanjkljaj, ki je izredno visok, je v veliki meri posledica sredstev, ki jih bomo namenili boju s krizo, če bo to potrebno. Na začetku pogajanj je bilo videti precej slabše.

Vaša koalicija je v pogodbo zapi

sala, da si bo prizadevala, da se

Slovenija uvrsti med 20 najkon

kurenčnejših držav sveta. Se ta

cilj kje konkretno vidi v proraču

nih za prihodnji dve leti? Ste kaj

povečali razvojna sredstva?

Zelo sem vesel tega vprašanja. Mimogrede, v koalicijski pogodbi je sicer tudi povsem na začetku zapisano, da se zavzemamo za zdrave in uravnotežene javne finance. Želim si, da bi se tega zavedali vsi.

To, kar sprašujete, je v resnici ključni cilj te koalicije. Kako do tega priti? S tem, da se vlaga v tista področja, ki bodo dejansko dvignila BDP in dodano vrednost. Ta trenutek pa tudi v prihodnjih tednih in mesecih smo se sicer prisiljeni ukvarjati z blaženjem krize, ti ukrepi so pomembni, da gospodarstvo preživi. Zavedati pa se moramo, da je čas helikopterskega deljenja denarja mimo, saj denarja preprosto ni dovolj za vse želje.

S kolegom [ministrom za gospodarstvo Matjažem] Hanom imava o tem precej debate in tudi z gospodarskimi združenji se pogovarjamo, koliko komu pomagati. Sredstev tudi za gospodarstvo ne more biti neomejeno, bodo pa, verjemite mi, občutna. Tu bomo med tistimi v Evropi, ki bomo bolj pomagali. Želimo pa, da gredo ta sredstva tistim podjetjem, ki imajo največjo perspektivo in bodo tudi na dolgi rok ključna pri tem, da dvignemo BDP in dodano vrednost. To je dolgoročno edina pot, da dejansko lahko zagotavljamo socialno državo in visok standard vsem prebivalcem Slovenije.

In kje se to konkretno vidi v

proračunu?

Na različnih postavkah. Že letos, in prihodnje leto bo podobno, imamo rekordno leto po investicijah. Te bodo zgodovinsko najvišje prav v letih 2022 in 2023. Investicije so na različnih področjih, veliko jih je v infrastrukturi, v zadnjem času tudi v energetiki, kjer se v veliki meri odraža ta kriza. Gre za gradnjo zelenih elektrarn, govorim predvsem o sončni energiji. To je eden od ciljev te vlade. Pri pogajanjih s kolegi ministri sem bil zelo aktiven, v soglasju s predsednikom vlade smo se zelo fokusirali na to, kako bodo posamezna ministrstva porabila sredstva.

Bolj razumevajoči smo bili do tistih ministrstev, ki so znala bolj natančno razložiti, kam bodo dala razvojna sredstva. Govorim predvsem o sredstvih, ki gredo v digitalizacijo, dvig kompetenc, v ljudi, v izobraževanje in šolstvo. Raziskave in razvoj so ena od postavk, ki jo želimo dvigniti na vseh ravneh. To ni samo postavka znotraj ministrstva za izobraževanje. Recimo, tudi ministrstvo za obrambo je eden od resorjev, kjer se ta sredstva zelo povečujejo. Do tega ima tudi kateri od naših koalicijskih partnerjev veliko pripomb.

To je verjetno Levica?

Da. Moram reči, da sem kot minister za finance zelo pozitivno naravnan do ministrstva za obrambo, do tega, kako so se oni lotili stvari. Vodstvo ministrstva se zelo dobro zaveda, da to niso sredstva, ki bodo šla samo v opremo. Zelo intenzivno delajo z različnimi resorji, s ciljem da se povečana sredstva za obrambo v veliki meri porabijo za raziskave in razvoj, kjer so aktivna tudi slovenska podjetja.

Zelo vesel bom, ko bomo tudi na ravni javnih financ spet poslovali tako dobro, da si bomo lahko privoščili božičnico. Ta trenutek si je ne moremo.

❞

Zadnje čase je v ospredju tudi

prihodnost enega naših najbolj

konkurenčnih podjetij, Leka, kjer

prihaja do ločitve med lastniko

ma Novartisom in Sandozom. Le

kovi predstavniki so se nedavno

oglasili pri premieru Golobu. Kaj

bo vlada storila, da bo Lek imel

perspektivo v Sloveniji?

Na tem sestanku pri premieru sicer nisem bil, načrtujem pa, da se bom z Lekom sestal tudi sam. Vlada bo zelo intenzivno delala na tem. Za zdaj nič ne kaže, da bi se Lek umikal in zmanjševal proizvodnjo. To je panoga, ki jo izrazito podpiramo in jo bomo tudi še v prihodnje.

Zelo se bomo potrudili, da bodo tovrstne družbe ostale pri nas in da bodo razširile obseg poslovanja v Sloveniji. Zelo aktivni bomo tudi pri privabljanju tujih investicij. V mandatu te vlade pričakujem kar nekaj uspehov na tem področju.

Bolj konkretno pa ne želim govoriti, ker gre za resor mojega kolega.

Ne bo šlo samo za to, da bomo obdržali podjetja, kot je Novartis oziroma Sandoz, v Sloveniji. Prišla bodo tudi podjetja, za katera se je še dolgo mislilo, da v Slovenijo nikoli ne bodo prišla, in začela resen obseg poslovanja.

Lahko poveste vsaj, za katere

panoge gre?

Trenutno še ne morem povedati kaj več.

Za tuje naložbe so pomemb

ni tudi stimulativno poslovno

okolje in davki. Nekaj slabe volje

je bilo zaradi davčnih sprememb,

zlasti zakona o dohodnini, v

gospodarskih krogih. NSi je

vlado zdaj prehitela z vložitvijo

svojega zakona na to temo. Kako

to komentirate?

Tega ne vidim kot korak k zbliževanju stališč, ki je sicer v politiki nujno. V gospodarstvu se družbe, ki so na različnih straneh, marsikdaj uskladijo. V politiki tega ni. Folklora je, da opozicija vedno nasprotuje vladi s kakršnimikoli predlogi.

Glede na to, da prihajam iz drugega okolja, mi je to nenavadno. Kar zadeva dohodninsko reformo, so stranke te vlade že pred volitvami jasno povedale, kaj bodo naredile, če zmagamo. Ljudem smo jasno povedali, da bomo razveljavili dohodninsko reformo prejšnje vlade, sprejeto v začetku letošnjega leta, in zakaj. Mini davčno reformo smo zelo intenzivno komunicirali v javnosti. Zelo sem bil zadovoljen s pogovori, ki smo jih imeli s socialnimi partnerji, tako sindikati kot delodajalci.

Ključni razlog, da smo šli v to spremembo, je, da se davčna reforma nikoli ne dela samo na enem delu, kjer daješ, kot je to naredila prejšnja vlada. V času, ko se je ta reforma sprejela, je bil pravi čas za sprejem drugih reform. Ko se gre v davčne spremembe, ki govorijo o zniževanju davkov, je čas, da se uvede tudi spremembe, ko lahko v proračun nekaj dobiš. Na ministrstvu sem zato takoj na začetku vprašal, kakšne izračune so naredili glede učinkov davčne reforme prejšnje vlade. In imeli so le izračune, kako bodo vsako leto prihodki manjši, in to se konča pri 750 milijonih. Razen tega ni bilo narejenih nobenih analiz, kako bo to pripomoglo k dodani vrednosti in za koliko bo, recimo, večji BDP.

Mi smo se lotili tudi sistema t. i. normirancev. V medijih poslušam v glavnem kritike, a bil je izjemno visok konsenz v krogu socialnih partnerjev, da je to treba nasloviti. Ta sistem se je žal izrodil. Te zavezance je treba gledati skupaj z vsemi drugimi. Ne gre le za eno področje, ki ga spreminjamo. Želimo doseči, da bo na srednji rok redna zaposlitev najbolj zaželena oblika dela na strani delojemalcev in delodajalcev.

Prejšnja vlada je precej popu

listično napovedovala, da bo

proračunski izpad pri dohodnini

nadomestila višja gospodarska

rast. Ali to drži?

Vsi vemo, da gospodarska rast, ki jo letos dosegamo, ni posledica te davčne reforme. To je bila v resnici predvolilna poteza. Podobne nepremišljene poteze, kot so se zdaj zgodile tudi v Veliki Britaniji, so streznitev za ves svet. Tako velike spremembe, ki jih je sprejela prejšnja vlada, morajo biti bistveno bolj premišljene. Spremljati jih morajo tudi druge reforme.

Dobro, katere reforme bo pa

uvedla vaša vlada?

Prvo kislo jabolko, v katero smo zagrizli, je zdravstvena reforma. Z njo zelo resno mislimo. Zdravstveni sistem v Sloveniji se je izrodil. Je pa zelo kompakten in kompleksen, vanj se ne da poseči samo z nekaj ukrepi. Zato sem zelo vesel, da imamo ministra za zdravje, ki zelo dobro pozna anomalije tega sistema in ve, kako se lotiti ukrepov.

Napovedano povečanje izdat

kov za zdravstvo na 12 odstot

kov BDP, kot piše v koalicijski

pogodbi, bo sicer pravi slon v

javnofinančni trgovini s porcela

nom. Ob tem boste morali najti

še nadomestilo za pol milijarde

evrov iz napovedane ukinitve

dopolnilnega zdravstvenega za

varovanja. Kako boste financirali

to reformo?

Med letoma 2019 in 2023 so se sredstva za zdravstvo v Sloveniji

– če izpustimo covidno obdobje – povečala skoraj za milijardo in pol. Za toliko smo v štirih letih povečali izdatke zdravstvene blagajne. Kakšni so učinki tega? Zelo majhni, jaz jih, odkrito rečeno, ne vidim. Kar pomeni, da se je med epidemijo prikradlo kup sistemskih stvari, ki so še dodatno načele zdravstveno blagajno brez resnih učinkov. Zato moramo v kratkem roku povečati dodatna sredstva, da naredimo nekakšen stresni test zdravstva. Sledi optimizacija procesov. Sprejeli smo že interventni zakon za normalizacijo razmer v zdravstvu.

To se vidi tudi v spremenjenem

proračunu 2023, ki zdravstvu

prinaša 400 milijonov več.

Drži. A samo del tega gre na račun ukrepov te vlade. Velik del pa je posledica ukrepov in zakonov, sprejetih pod prejšnjo vlado. Samo za primer: v času covida so bili za pomoč gospodarstvu sprejeti trije ukrepi, vezani na stroške bolniških odsotnosti. Še danes gospodarske razmere ne omogočajo, da bi šli nazaj, stroški bolniških pa so se v treh letih povečali za 350 milijonov. Druga reforma je sicer davčna, v katero je vlada že zagrizla.

Seveda, poglejva recimo davek

na nepremičnine, ki je v koalicij

ski pogodbi le previdno nakazan.

Ga bo vlada uvedla?

Ministrstvo za finance se s tem že zelo intenzivno ukvarja. Kmalu po novem letu nameravamo predstaviti predlog, ki ga bomo usklajevali z različnimi javnostmi. Ne govorim le o davku na nepremičnine, ampak tudi o velikem paketu davčnih sprememb, ki bo v enem delu naslavljal davek na premoženje.

Kaj vse bo ta paket vseboval? Lotili se bomo vseh davčnih področij. Naslavljali ne bomo le ene teme, saj so stvari zelo povezane med sabo. Eno je davek na nepremičnine oziroma na premoženje, ki se ga lahko obdavči. Tu absolutno napovedujemo spremembe. Te bodo take, da ne bodo prizadele velike večine prebivalcev, kot se nam že danes očita. Recimo, nekdo, ki ima dve ali tri stanovanja, ki jih niti ne uporablja, bi moral biti bistveno bolj obdavčen. Prazna stanovanja bi morala biti bolj obdavčena. Tudi pri najemih je velika razlika med dolgo- in kratkoročnimi najemi. Nekdo oddaja za leto in več, nekdo pa za Airbnb. Te stvari so povezane, ker vplivajo tudi na cene nepremičnin. V tem kontekstu nameravamo pripraviti predlog zelo širokih, vseobsegajočih sprememb. In če me sprašujete o nepremičninah, bomo to absolutno naslovili, predvsem tisti del nepremičnin, za katere ocenjujemo, da jih imajo tisti, ki si lahko privoščijo, da prispevajo več v javno blagajno. Pri plačah se vedno želimo primerjati z državami, ki imajo nižjo plačno obremenitev. Sam se strinjam, da je pri nas relativno visoka obremenitev, in v Sloveniji bomo to naslovili, a ciljano. En del smo že nakazali s to davčno reformo, da znižujemo obremenitev mladih. Zelo malo pa je pri nas primerjav glede obdavčitve premoženja, ker smo tu med najnižjimi v Evropi.

Vlada je pri davkih prednostno

naslovila najbolj ranljive, kar

je lahko razumeti. Pa boste kaj

postorili tudi za srednji razred,

večino državljanov, ki bodo rav

no tako občutili krizo in jim bo

kupna moč upadla zaradi visoke

inflacije?

Davčne spremembe, ki bodo veljale od 1. januarja 2023, bodo glede na danes pomenile višje neto plače vsem, ki imajo do približno petkratnika povprečne plače oziroma do 10 tisoč evrov bruto. V primerjavi s sistemom, ki ga je sprejela prejšnja vlada, bodo imeli višje neto dohodke vsi do povprečne plače. Da ne omenjam še drugih ukrepov, ki jih je vlada že sprejela, kot na primer ugodnejša davčna obravnava prehrane in prevoza na delo, draginjski otroški dodatki, zamrznitev cen malic in stroškov bivanja v dijaških domovih.

Osnovna prioriteta te vlade je, kako pomagati ljudem in gospodarstvu v energetski krizi. Vrsto ukrepov smo že sprejeli, nekatere sem pravkar omenil. Naj pa dodam še regulacijo cen in znižanje DDV ter trošarin na energente. Vse te ukrepe je treba upoštevati skupaj.

Ali podpirate uvedbo obvezne

božičnice, ki jo predlaga vaš

kolega Mesec?

Gre za zelo všečen ukrep, ki pa, roko na srce, ta trenutek ni primeren z vidika javnih financ, uskladiti pa bi ga bilo treba tudi s socialnimi partnerji. Ta ukrep bi verjetno pomenil čez 200 milijonov evrov dodatnih odhodkov samo za javni sektor. Glede na to, da bo leto 2023 še eno z velikim proračunskim primanjkljajem … Kakršnakoli dodatna obveznost, ki jo sprejemamo, pomeni, da se moramo za to zadolžiti. Podjetja, ki dajejo božičnico oziroma nagrade, se za to ne zadolžujejo, ampak dajejo, ker pač dobro poslujejo. Zelo vesel bom, ko bomo tudi na ravni javnih financ spet poslovali tako dobro, da si bomo lahko privoščili božičnico. Ta trenutek si je ne moremo.

S spremembami proračuna 2023

se relativno in nominalno najbolj

povečujejo izdatki vašega mini

strstva, tudi na račun ogromne

proračunske rezerve, povečane

na kar 2,5 milijarde evrov. Kako

to pojasnjujete?

Razlogi za to so, ker je na našem ministrstvu velika proračunska rezerva, namenjena boju z draginjo. Na postavkah ministrstva so za zdaj še tudi vsa kohezijska sredstva, dokler ne bo določen načrt njihove delitve. Prav tako tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Vsa ta sredstva bodo v pretežni meri razporejena v druge resorje.

Že za letos napovedujete doka

pitalizacijo Geoplina v višini vsaj

200 milijonov evrov. Premier Go

lob je ob tem napovedal obsežno

pomoč gospodarstvu, samo v

letu 2023 v višini kar 1,5 milijar

de evrov. Kako nameravate vse

to izpeljati?

Velik del sredstev že imamo na rezervi. Namenili jih bomo zelo ciljno usmerjeno in glede na to, kako se bo kriza razvijala. Stvari so, kot rečeno, negotove že na tedenski ravni, tako da ne moremo zdaj napovedati, kaj bomo delali januarja ali februarja. Na B-bilanci proračuna 2022 je 750 milijonov namenjenih za potencialne dokapitalizacije. V pretežni meri govorimo o morebitnih potrebah za pomoč družbam, ki so sistemsko pomembne na energetskem področju. To so največji distributerji v energetiki. Pri Geoplinu je sicer izraz nacionalizacija, ki se pojavlja v javnosti, popolnoma napačen.

Ključni razlog, da smo šli v to spremembo, je, da se davčna reforma nikoli ne dela samo na enem delu, kjer daješ, kot je to naredila prejšnja vlada ...

Ko se gre v davčne spremembe, ki govorijo o zniževanju davkov, je čas, da se uvede tudi spremembe, ko lahko v proračun nekaj dobiš. ❞

Zakaj?

To ni stvar, ki bi si jo vlada želela, bomo pa vanjo najbrž prisiljeni. Če se bo to zgodilo, bodo za to potrebna obsežna sredstva. Se bomo pa trudili, da bodo čim nižja. Dejstvo je, da so razmere take, da je mogoče, da se bo zgodilo podobno kot z nemškim distributerjem plina Uniperjem. Geoplin je v večinskem lastništvu Petrola in mi bi bili navdušeni, če bi Petrol zagotovil potrebe po dodatnem kapitalu. Vendar nas je Petrol pred kratkim opozoril, da so razmere na trgih zelo napete in da bo v zelo kratkem času potrebna dokapitalizacija Geoplina v višini več kot 200 milijonov evrov. SDH že zelo intenzivno dela na tem in pregleduje pogodbe in drugo dokumentacijo Geoplina.

Kaj pa morebitna državna

dokapitalizacija Petrola, ki jo je

nedavno v Dnevniku omenjal vaš

kolega, infrastrukturni minister

Bojan Kumer?

Ne, o tem ni nobenega govora.

Zdaj govorimo o Geoplinu in obeh trgovcih z elektriko. Ta trenutek so stvari najbolj pereče pri plinskem trgovcu Geoplinu, kjer bo država morala vstopiti, ker ga Petrol ne more, ne želi ali noče dokapitalizirati. Gre za sistemsko podjetje in je nujno potrebno za oskrbo slovenskega trga z zemeljskim plinom. Ima 70-odstotni tržni delež in je za Slovenijo še precej bolj pomembno kot Uniper za Nemčijo s 30-odstotnim deležem.

Kako je Slovenija sicer fiskalno

pripravljena na krizo? Kakšen

je naš manevrski prostor v letu

2023, da prek javnih financ inter

veniramo in blažimo posledice? Razmere so zelo negotove. V resnici je nemogoče napovedovati in to ni samo moje mnenje, temveč tudi mnenje vseh finančnih ministrov v Uniji. Imamo plan A, imamo plan B, lahko da bo potreben tudi plan C, ki ga danes še nimamo. Zato pravim,

da se na tedenski ravni prilagajamo razmeram na trgu.

Dejstvo je, da je Slovenija omejena pri ukrepanju. Monetarna politika že dolgo ni v naših rokah. Pa tudi pri ukrepih fiskalne politike smo omejeni. Tudi ukrepi drugih držav, sploh velikih v Uniji, recimo Nemčije, pogojujejo ravnanje pri nas. Pogovarjal sem se s kolegi in vsi pravijo, da čakajo na Nemčijo, kaj bo naredila. Ključno je, da smo pri ukrepih previdni in da so ti ciljno usmerjeni. Kot ste rekli, imamo relativno velika sredstva, namenjena za boj s to krizo. A ne vemo, ali bodo v resnici zadoščala. Ves čas moramo biti pripravljeni še na slabši scenarij, iz katerega pa bi prišli med najmanj poškodovanimi v Evropi. To je naš cilj.

Ali kateri od vaših omenjenih

planov vključuje tudi morebitno

uravnotežanje in krčenje javne

porabe, recimo mu Zujf 2.0?

V planu A in B tega ni, morda pa se bomo morali o tem pogovarjati, če bo potreben plan C. Ampak naredili bomo vse, da se to ne bo zgodilo.

V Sloveniji imamo sicer za zdaj

dva Umarjeva makroekonomska

scenarija, osnovnega s precej

znižano rastjo in ostrejšega, ki

bi pomenil rahlo recesijo v 2023.

Kako to vidite vi?

Mednarodni denarni sklad je ravno ta teden objavil najnovejšo gospodarsko napoved, ki za prihodnje leto nakazuje upočasnitev gospodarske rasti, pomembno okoliščino bo predstavljala tudi še vedno precej visoka inflacija. Nemčiji je sklad za prihodnje leto napovedal celo recesijo in tudi mi si pred tem ne smemo zatiskati oči. Velik del evropskih držav v resnici na koncu sledi temu, kar se dogaja v Nemčiji. Te napovedi seveda niso dobre. Za Slovenijo še vedno ni napovedana recesija, se bo pa gospodarska rast po napovedih tudi pri nas prihodnje leto upočasnila. Sklad nam za leto 2023 napoveduje 1,7-odstotno rast. Tudi Umarjeve napovedi, ki jih zelo natančno gledamo, delamo pa tudi svoje analize, ta čas ne kažejo, da bi bili prihodnje leto v recesiji. Ker pa je tudi to eden od scenarijev, na katere moramo biti pripravljeni, moramo biti predvsem fleksibilni, da lahko hitro odreagiramo na dodatne šoke na trgu. S primanjkljajem 2023 absolutno nisem zadovoljen. Imamo pa nekaj sreče, ker imamo intenziven investicijski cikel, ker se v teh letih prekrivajo trije paketi evropskih sredstev. Na voljo imamo rekordna evropska sredstva, ki se morajo zelo ciljno uporabljati. S tega vidika je v 2023 zelo močan investicijski cikel. Kot ministrstvo za finance pritiskamo na druge resorje, naj ta sredstva porabijo. Prihodnje leto se zaključuje perspektiva 2014–2020 in denar je treba porabiti, sicer ga moramo vrniti. Doslej smo bili zelo slabi pri porabi. Za letos je bilo planiranih 923 milijonov evropskih sredstev za investicije, do junija je bilo porabljenih le 100 milijonov.

Zadolževanje se draži, zahtevani

pribitki se povečujejo. Z nega

tivnega se je zahtevani donos na

državne obveznice povečal nad

tri odstotke. Vas to kot ministra

kaj skrbi?

Če vidite, kaj se dogaja v Veliki Britaniji, si lahko zamislimo, kaj se lahko zgodi v majhnih državah, kot je Slovenija. Slovenija je ta trenutek v relativno dobrem položaju na mednarodnih kapitalskih trgih. Referenčna obrestna mera se je dvigovala pretežno zaradi ukrepov in obrestnih dvigov ECB. A kreditni pribitek na slovenske obveznice je ostal stabilen. Ključno je, da ga ohranimo na tej ravni. Glede na svojo majhnost imamo zelo širok dostop do virov financiranja, tako geografsko kot po tipu investitorjev. To moramo za vsako ceno obdržati. V oktobru imamo zelo veliko aktivnosti, vezanih prav na odnose z investitorji in bonitetnimi agencijami, ki so še vedno izjemno dobri. Nedavno smo zato imeli sestanek z vsemi razvojnimi ministrstvi, da jih spomnimo, da moramo začrtane politike tudi izvajati. Investitorji in bonitetne agencije temu zelo sledijo. Najbolj se bojimo, da bo ECB še zmanjšala ali ukinila reinvestiranje in obveznice začela ponujati na sekundarnem trgu. To je problem vseh evrskih držav. S tem bi povzročili neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Če do tega pride, je še bolj pomembno, da naš rating res ostane dober. Podobna je debata tudi z investicijskimi bankirji, oni hočejo videti reforme in vedeti, kaj bomo storili, kakšen bo izhod, kaj bomo delali v letih 2024 in 2025 ter kakšen je naš srednjeročni načrt za izhod iz te proračunske situacije.

Kako ocenjujete plačni dogovor

z javnim sektorjem?

Ocenjujem, da smo naslovili dve tretjini odprtih vprašanj. S tem, do kam smo prišli, kot minister za finance nisem zadovoljen. Pogajanja po mojem mnenju še niso končana in tista stvar, ki jo pogrešam ter pričakujem, da jo bomo še naslovili, so strukturne spremembe v smeri večje učinkovitosti javnega sektorja in odprave plačne uravnilovke. To je nujno potrebno.

Tu so si zobe polomile že različ

ne vlade.

Verjamem, tudi v zdravstvu so si jih, pa pri davčnih spremembah, a smo se mi vseeno tega lotili.

Najbolj zahteven resor v vladi ste

prevzeli brez političnih izkušenj

in, kot ste dejali ob predstavitvi

v DZ, tudi niste makroekonomist

kot nekateri vaši predhodniki.

Kaj vas je motiviralo, da ste se

odločili za to izpostavljeno vla

dno funkcijo?

Nikoli se nisem videl v politiki. Ponudba, ki je prišla od predsednika vlade, je bila v resnici nepričakovana. Sprejel sem jo zato, ker absolutno verjamem, da bo ta vlada stvari delala drugače, kot so jih vse prejšnje. V tej vladi je približno pol ministrov takih, ki prej nikoli nismo bili v politiki. S tega vidika je tudi dinamika precej drugačna. Tako naši koalicijski partnerji kot opozicija nas na neki način težko razumejo. Dejansko tega ne skrivam, v to vlado prinašam – in nisem edini – drugačen način razmišljanja, ki je bolj gospodarski ali pa podjetniški.

Nikoli nisem skrival, da nisem makroekonomist. Imam pa okrog sebe ekipo, ki je vrhunska. Na vseh področjih, tudi pri državnih sekretarjih, so strokovnjaki, obdal se bom z najboljšimi ljudmi za svoje področje. Nimam politikov in jih tudi ne bom imel na nobeni poziciji na ministrstvu. Če boste pogledali, sicer velika večina evropskih ministrov za finance ni makroekonomistov. To je neka mantra, ki velja v Sloveniji.

Dobro, pa kaj prisluhnete mak

roekonomistom? Kdo so vaši

svetovalci?

Imeli smo že nekaj sestankov s strokovnjaki in makroekonomisti. V prihodnje imam načrt, da bliže povabim ožji krog, s katerimi se bomo bolj pogosto srečevali. O imenih ne bi, ker se še nismo dokončno dogovorili. Zelo intenzivno pa komuniciram tudi z evropskimi kolegi ministri.

Vlada zelo živahno kadrira v

SDH, DUTB, Telekomu itd. Kako

ste vi vključeni v ta kadrovska

dogajanja?

Že predsednik vlade je večkrat povedal, da morajo resorni ministri prevzeti odgovornost za svoje resorje, kar v prvi vrsti pomeni tudi pri kadrih. Povedal sem, kako si jaz to predstavljam. Tako, da bom na vseh področjih zaposloval strokovnjake. Težko mi očitate kakega političnega nastavljenca, ker ga ni.

S tega vidika je tudi jasno, katere so pristojnosti ministrstva za finance. Na tistih področjih, kjer je neposredno pristojno, bom predlagal ljudi, za katere mislim, da so kompetentni. Ena od ključnih stvari je, če se pogovarjava o DUTB ali o SDH, kjer jaz predlagam nadzorni svet, da izbiraš ljudi, ki so kompetentni in bodo po celi verigi naprej sprejemali kompetentne odločitve.

Vedno se pavšalno govori, češ, vlada spet kadruje. Vse vlade kadrujejo. Ukvarjajmo se s tem, koga kdo kadruje, koga kadruje kakšen minister. Pogovarjajmo se o kompetencah posameznih kadrov. Glede tega si upam trditi, da so ogromne razlike med ljudmi, ki jih kadrujeta ministrstvo za finance in vlada v primerjavi s kakšno drugo.

Gospoda Žigo Debeljaka ste pos

tavili na verjetno najbolj vplivni

funkciji v slovenskem gospo

darstvu, za predsednika uprave

SDH in na čelo DUTB. S čim vas je

prepričal?

Žiga Debeljak pooseblja to, kar sem odgovoril pri prejšnjem vprašanju. Gre za enega najbolj sposobnih, izkušenih, inteligentnih in kompetentnih menedžerjev v Sloveniji. In ima integriteto, ki je zame najpomembnejša lastnost.

❝ Vedno se pavšalno govori, češ, vlada spet kadruje. Vse vlade kadrujejo. Ukvarjajmo se s tem, koga kdo kadruje, koga kadruje kakšen minister. Pogovarjajmo se o kompetencah posameznih kadrov. ❞

Nekateri vas prištevajo v omrežje

gospoda Boruta Jamnika. Kako

je s tem?

Gospoda Jamnika poznam in ga cenim. To, da sem pod vplivom njega ali drugih stricev iz ozadja, pa mi je res smešno in zabavno. Razmišljam s svojo glavo, pri tem pa se posvetujem z različnimi strokovnjaki, ki so okoli mene.

Imate kot minister podporo

predsednika vlade?

Absolutno, minister za finance brez podpore premiera nima kaj početi. Je pa to bolj vprašanje za njega. Imava sicer zelo odkrit odnos. Marsikdaj nisva enakega stališča, se pa na koncu absolutno uskladiva. Poznal sem ga že prej, a ne zelo dobro. Je eden od ljudi, ki jih najbolj spoštujem in cenim. V resnici verjamem, da imamo izjemno srečo, da imamo takega predsednika.

In še to: kaj lahko ljudem, Slo

venkam in Slovencem, oblju

bite za prihodnje leto, ko nas

čakajo negotove gospodarske

in siceršnje razmere in visoka

inflacija in draginja? So to, če

parafraziram Churchilla, pred

vsem »kri, znoj in solze« ali kaj

drugega, morda bolj optimistič

nega?

Absolutno lahko zagotovim, da bomo pomagali tistim, ki bodo pomoči potrebni. To so, kar zadeva prebivalstvo, najprej najbolj ranljive skupine, potem srednji razred, na koncu pa tisti, ki bodo lažje preživeli to obdobje. Tudi v gospodarstvu bomo pomoč namenili tistim, ki so pomoči najbolj potrebni in najbolj perspektivni. ●