Kaj boste storili s prezračevanjem

Epidemija covida-19 dobiva nov zalet. Prezračevanje prostorov je ukrep, ki pomembno prispeva k zamejevanju širjenja virusov.

red dvema mesecema sem na vodstvo NIJZ naslovil javno pismo, objavljeno v Sobotni prilogi Dela, v katerem sem na dr. Ivana Eržena, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, in dr. Maria Fafangla, vodjo posvetovalne skupine za covid-19, naslovil naslednja vprašanja:

• ali se bosta v okviru svetovalne skupine zavzela za priporočilo vladi, naj namesti čistilnike zraka v izobraževalne in socialnovarstvene ustanove kot takojšen ukrep? ali se bosta zavzela za državno investicijo za vgradnjo lokalnih prezračevalnikov s filtri hepa in energetsko rekuperacijo v vzgojnoizobraževalne ustanove kot srednjeročen ukrep? ali bosta priporočila vladni ukrep, naj javna in zasebna podjetja in ustanove namestijo v prostore, kjer se zbira več ljudi, merilce CO kot kazalnike prezračenosti?

PPrejel sem odgovor, ki ne prinaša odgovorov.

Potreba po prezračevanju je ostala ves čas najhujšega zbolevanja in umiranja za covidom-19 spregledana po krivdi epidemiološke stroke, ki je šele nedavno in potihoma priznala, da se virus pretežno prenaša po zraku. Na prvi pogled se naravno prezračevanje z odpiranjem oken dozdeva zadosten ukrep. Vendar ni tako. Prezračevanje učilnic in vrtcev vsakih dvajset minut s pet minut na stežaj odprtimi vsemi okni v zimskem času pomeni podhladitev prostorov, zbolevanje otrok za drugimi boleznimi in še hitrejše onesnaženje notranjega zraka s trdimi delci

PM 2,5 in 10 iz okolja, ki v Sloveniji v številnih mestih visoko presegajo dovoljene koncentracije in jih bodo v letošnji zimi zaradi povečane uporabe trdih goriv še bolj. (Mimogrede: onesnažen zrak je danes glavni vzrok umrljivosti na svetu. V državah EU je umrljivost za covidom-19 v visoki korelaciji z onesnaženostjo zraka, primerljiva celo s precepljenostjo.) Naravno prezračevanje bo povečalo porabo energentov, ki bi jo zaradi krize morali zmanjšati in jih morda ne bo na voljo. Ne nazadnje: redno odpiranje oken je tudi logističen zalogaj za osebje.

Odgovorov nisem našel

Najnovejše smernice ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) in strokovnih teles v drugih državah priporočajo dograditev obstoječe sistemske ventilacije z ustreznimi filtri, v zgradbah, ki je nimajo, pa uporabo čistilnikov zraka. Vse več držav namenja sredstva za uvajanje sistemske ali lokalne mehanske ventilacije ali čistilnikov zraka v javnih ustanovah in namešča merilnike CO kot pokazatelje

2 prezračenosti.

Kot odgovor na moja vprašanja mi je anonimna oseba iz službe za splošne zadeve NIJZ poslala elektronsko sporočilo, v katerem je zapisala, »da je pomen prezračevanja v luči obvladovanja širjenja virusa sars-cov-2 in bolezni covid-19 ena od ključnih prioritet Posvetovalne skupine za spremljanje gibanja virusa sars-cov-2 pri NIJZ«, in me napotila na spletno povezavo: https://www.nijz.si/sites/www.nijz. si/files/uploaded/strokovno_mnenje_glede_prezracevanja_za_namenpreprecevanja.pdf. Prebral sem to in druge spletne strani NIJZ, na katere me je preusmerila prva, vendar odgovorov na svoja vprašanja nisem našel. Če grem po vrsti:

• Strokovna izhodišča in usmeritve za jesensko-zimsko sezono 2022/2023 niti z besedo ne omenjajo prezračevanja v nobenem od petih scenarijev – niti v zadnjem, ki predvideva novo pandemijo (ki bo morda brez primernega cepiva in zdravil).

• Prezračevanje, razen naravnega, je v posebnem poglavju predstavljeno zgolj kot ena od možnosti. V njem preberemo: »Predlagamo, da posamezni sektorji implementirajo Priporočila za prezračevanje z namenom preprečevanja širjenja okužb s sars-cov-2.«

Na spletni strani iz prejšnjega odstavka ni ne duha ne sluha o kakih priporočilih. Dokument našteva zgolj načine skrbi za čist zrak, kot so naravno in mehansko prezračevanje, merjenje koncentracije CO in

2 uporaba sobnih čistilnikov zraka, vendar v njem niti posamezni vladni resor in še manj ustanova ali posameznik ne more najti priporočila, ki bi veljalo zanj.

Posamezne ukrepe smernice bolj odsvetujejo, kot priporočajo. Tako v zvezi z namestitvijo merilnikov CO

2 govorijo o »morebitni uporabi merilnikov« in svarijo, da se je »pri vpeljavi le-teh treba zavedati zahtev in omejitev, ki jih lahko le-to prinese«.

O čistilnikih zraka izvemo samo to, da je njihova uporaba kratkoročen ukrep, ne najdemo pa niti najmanjšega podatka o njihovih vrstah niti namiga, ali naj jih v javnih prostorih, na primer učilnicah, otroških vrtcih in domovih starejših občanov, namestijo ali ne.

Kot da epidemije ni

Ob tako mlačnem pristopu k po mnenju posvetovalne skupine NIJZ »ključni prioriteti obvladovanja širjenja virusa sars-cov-2« se ni treba čuditi, da je epidemija v Sloveniji prenehala obstajati tako za državljane kot za vladne resorje. Posvetovalna skupina je zadovoljna, da bolnišnice niso preobremenjene, kakor da je to edini cilj epidemiologov (na žalost je bil to tudi v prvih dveh letih epidemije, zato so starejši oskrbovanci ostajali in umirali v domovih starejših občanov). Z nastopom hladnejšega vremena in začetkom šole se spet povečuje število okužb; v povprečju umreta dve osebi na dan, kar je več kot v prvih mesecih prvega leta epidemije. V Veliki Britaniji covidni bolniki že zasedajo desetino postelj v bolnišnicah. Pa tudi če nas v Sloveniji priliv v bolnišnice ne bo doletel: ali vse to, kar poteka izven bolnišnic, ne šteje? Kaj pa odsotnost od pouka in z delovnega mesta? Kaj pa možne dolgotrajne posledice? Pa stroški za zdravila? Preprečevanje širjenja covida-19 je še vedno ključno.

NIJZ tudi pri drugih priporočilih poudarja, da niso obvezna, in to počne tako vztrajno, da se dozdeva, da se z epidemijo ne ukvarja več in da mu gre predvsem za pomirjanje naveličane javnosti. Priča smo preskoku iz ene skrajnosti v drugo. Državljanom, ustanovam in resornim ministrom prikazuje seznam možnih ukrepov in jim prepušča izbiro, kakor da bi zdravnik bolniku z rakom naštel pet možnosti zdravljenja in mu potem prepustil, naj izbere eno ali več od njih. Ali nobene. Ali gre za strah pred jezo javnosti, ali strah pred strokovno odgovornostjo, ali nemara strah pred odgovornostjo za predloge, ki bi logistično in finančno obremenili oblast?

Ob vsem tem so ukrepi za čist zrak, o katerih pišem dve leti, za posameznega državljana nemoteči, saj ne posegajo v njegovo osebno življenje: namestitev merilcev CO in čistilnikov zraka v šole, vrtce, domove starejših občanov in še kam ne bi povzročila nobenega razburjenja, prav obratno. Ali NIJZ res misli, da bo v letošnji zimi zadoščalo odpiranje oken?

Od NIJZ zahtevam javen odgovor na svoja tri vprašanja. Ne kot posameznik, temveč kot del tiste zaskrbljene javnosti, ki nosi in bo letošnjo zimo nosila maske FFP2 in si želi, da bi v javnih prostorih njihovi otroci, starši in oni sami dihali čist zrak. Če posvetovalna skupina meni, da stori dovolj, če našteje možnosti in prepusti izbiro ljudem, ki ne razpolagajo z dovolj znanja, je to razlog, da jo zamenjajo. Če pa kak član meni, da bi komisija morala storiti več, vendar je preglasovan, naj svoje nestrinjanje pokaže z odstopom. ●

ČE POSVETOVALNA SKUPINA MENI, DA STORI DOVOLJ, ČE NAŠTEJE MOŽNOSTI IN PREPUSTI IZBIRO LJUDEM, KI NE RAZPOLAGAJO Z DOVOLJ ZNANJA, NAJ ODSTOPI IN PREPUSTI PROSTOR DRUGIM.