Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga
Evropska unija v ruskem jedrskem energetskem primežu
Referendumsko odločanje o gradnji nove jedrske elektrarne bo zahtevalo večplastno informiranje državljank in državljanov.
ojna v Ukrajini in energetska kriza sta podčrtali geopolitično tvegano odvisnost od uvoza energentov (fosilna goriva in uran) iz Rusije. Potreba pospešenega energetskega prehoda k radikalno zmanjšani rabi primarne in končne energije ter dolgoročno stoodstotni rabi obnovljivih virov (do sredine 21. stoletja) v EU ni bila še nikoli bolj nujna. Nova strategija evropske komisije za krizne razmere v oskrbi z energijo brez dvoma prinaša nekatere potrebne korake v trajnostno sonaravni energetsko-podnebni smeri.
Vendar z uvrstitvijo zemeljskega plina in jedrske energije v taksonomijo zelenih, trajnostnih virov energije pomeni ne le kratkoročno, temveč dolgoročno odstopanje tako od cilja bistvenega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov kot tudi od omejevanja jedrskega tveganja. Ker EU ne razpolaga z do
Vvolj zemeljskega plina za lastno oskrbo in je hkrati odvisna od uvoza jedrskega goriva, pomeni sprejeta taksonomija nož v hrbet tudi energetski neodvisnosti EU kot celote – v pričakovano dolgotrajnih kriznih geopolitičnih razmerah. Pisec sodi, da bo zemeljski plin v prehodnem obdobju kot praviloma podnebno še najmanj škodljivo fosilno gorivo sicer odigral določeno (omejeno) energetsko vlogo. Dolgoročno pa je njegova raba zlasti podnebno nesprejemljiva, zato je njegova uvrstitev med trajnostne vire energije EU sonaravno, podnebno in z vidika medgeneracijske pravičnosti napačna strateška odločitev. Francoski Greenpeace je raziskal in ugotovil lobiranje ruskih velikih energetskih podjetij za zemeljski plin (Gazprom in Lukoil) in uran oziroma jedrsko energijo (Rosatom) pri uvrščanju zemeljskega plina in jedrske energije med zelena, trajnostna goriva v taksonomiji EU.
Ruski uran in trajnostna EU
Evropski javnosti ostaja tudi po ruski invaziji na suvereno evropsko državo prikrito naslednje geopolitično skrajno resno dejstvo: EU je zelo odvisna tudi od uvoza urana oziroma jedrskega goriva iz Rusije, ki je leta 2019 predstavljal kar 20 odstotkov skupnega uvoza urana v EU. Rusija je v državah EU doslej zgradila 18 jedrskih elektrarn (JE) (npr. Češka republika, Slovaška, Bolgarija, Finska) in večina od njih je odvisna od uvoza jedrskega goriva in tehnološke pomoči iz Rusije. Z geopolitičnega vidika je treba podčrtati, da je Rusija leta 2020 proizvedla tretjino uranovega heksafluorida, kemične snovi, ki se uporablja v postopku bogatenja urana za izdelavo jedrskega goriva in tudi za izdelavo jedrskega orožja ... S prodajo urana Nemčiji prek ruskega državnega podjetja Rosatom Nemčija posredno sofinancira rusko vojaško agresijo v Ukrajini. Z
nakupom urana v Rusiji pa države EU sodelujejo tudi pri pokrajinski degradaciji okolja v rudnikih urana. Ob proizvodnji ene tone urana praviloma na območju rudnika urana med drugim nastane okoli 1000 ton jedrske jalovine.
Ob ruski invaziji na Ukrajino velja torej poudariti, da EU ni energetsko odvisna npr. zgolj od uvoza zemeljskega plina iz Rusije (40 odstotkov celotne potrošnje plina), temveč tudi od urana. Uvrščanje jedrske energije in zemeljskega plina med trajnostno, zeleno energijo EU pisec ocenjuje kot trajnostno sonaravno, podnebno in geopolitično katastrofalno odločitev, saj bo lahko krepko ogrozila doseganje zahtevnih ciljev glede občutnega zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in povečala količine radioaktivnih odpadkov (vključno z izrabljenim jedrskim gorivom) in s tem ključne »surovine« za izdelavo jedrskega orožja – plutonija. EU
ni uvedla embarga na uvoz urana iz Rusije, po navedbah nemških okoljevarstvenih organizacij naj bi v kratkem spet nadaljevali uvoz urana iz Rusije (zadnji uvoz urana – 18. januar 2022) za proizvodnjo gorilnih elementov podjetja v nemškem Lingenu (v lasti francoske korporacije Framatome). Gorilne elemente tega podjetja uporabljajo nemške, francoske, belgijske, švicarske, nizozemske, britanske, španske, švedske in finske JE, kar nedvomno kaže na veliko odvisnost vrste evropskih držav od uvoženega ruskega urana.
Rosatom je rusko državno podjetje, ki je v letu 2020 ustvarilo 15 odstotkov svetovne trgovine z uranom, večji je bil le delež kazahstanskega državnega podjetja Kazatomprom (23 odstotkov). Hkrati je največji izvoznik jedrskih elektrarn na svetu, obenem pa skrbi za vzdrževanje ruskega jedrskega orožja. Povedano drugače – tudi v Rusiji ne obstaja učinkovita ločitev med komercialnimi energetskimi in vojaškimi jedrskimi programi; dokler bodo obstajali JE (jedrski reaktorji) in izrabljeno jedrsko gorivo, bo obstajala tudi dejanska ali potencialna proizvodnja jedrskega orožja. Uran je osnovni material tako za izdelavo jedrskih bomb kot električne energije, »miroljubni« in »vojaški« atom sta siamska dvojčka.
Izvoz radioaktivnih odpadkov EU – v Rusijo
Jedrski lobiji povsod po svetu enostransko prikazujejo sicer podnebno brez dvoma pozitivno nizkoogljično vlogo jedrske energije, brez katere po njihovih »zagotovilih« razogljičenje energetike ne bi bilo mogoče. Vendar ta pozitivna podnebna vloga nadomeščanja fosilnih goriv z večjo rabo jedrske energije (kar pa seveda velja tudi za obnovljive vire energije, še bolj pa za zmanjševanje porabe energije!) z vidika znanstvene in etične korektnosti ne more prikriti empiričnega dejstva, da jedrska energija med drugim proizvaja radioaktivne odpadke, s katerimi z vidika naše generacije skrajno egoistično in nemoralno večplastno obremenjujemo stotine prihodnjih generacij.
Rusija igra pomembno, a tudi v tem primeru zavestno prikrito vlogo pri upravljanju in skladiščenju radioaktivnih odpadkov iz držav EU. Na območju južnega Urala in Sibirije se »začasno« skladišči tisoče ton radioaktivnih odpadkov JE iz EU. Tako je jedrska Francija, ki se med zagovorniki široke rabe jedrske energije navaja kot vzor za reševanje podnebnih problemov in zanesljive oskrbe z električno energijo, skupaj z Nemčijo po ugotovitvah terenskih raziskav Greenpeacea že vrsto let odvisna tudi od Rusije, in sicer tako glede bogatenja urana (jedrsko gorivo) kot tudi odlaganja radioaktivnih odpadkov. V začetku leta 2021 je terensko raziskovanje Greenpeacea odkrilo, da je francosko podjetje za jedrsko gorivo Orano iz pristanišča Le Havre v Rusijo (po enajstih letih) znova izvozilo več sto ton izrabljenega jedrskega goriva.
V avgustu 2022 pa je večje število francoskih JE moralo zaradi visokih temperatur rečne vode zmanjšati proizvodnjo v obdobju, ko skoraj polovica jedrskih reaktorjev zaradi problemov s korozijo in zaradi vzdrževanja ni delovalo. Po podatkih podjetja Électricité de France (EDF) konec avgusta ni delovalo 57 odstotkov (!) jedrskih zmogljivosti Francije za proizvodnjo električne energije. Zaradi podnebnih sprememb bodo vse nižji zlasti poletni rečni pretoki postajali vse večji problem za zagotavljanje dovolj velikih količin za stalno hlajenje jedrskih reaktorjev.
JE Zaporožje in jedrska varnost v vojnih razmerah
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je konec maja letos v govoru na srečanju Svetovnega ekonomskega foruma (WEF) v Davosu svetovno javnost in politiko zelo zaskrbljeno opozarjal, da inšpektorji agencije nimajo dostopa do ukrajinske JE Zaporožje, ki je pod ruskim vojaškim nadzorom. Po njegovi oceni je na območju elektrarne skladiščenega 30.000 kg plutonija in 40.000 kg obogatenega urana. Grossi je izrazil bojazen, da je lahko nekaj sto kilogramov materiala za jedrsko orožje – pogrešanega ...
Strokovnjakom oziroma inšpektorjem je šele pol leta po ruski agresiji na Ukrajino in vojaški zasedbi JE Zaporožje Rusija dovolila, da so se prebili do elektrarne. V izrednih vojnih razmerah torej IAEA v daljšem obdobju ni bilo možno oziroma dovoljeno, da bi opravila fizični nadzor delovanja JE Zaporožje, v kateri je prisotna ruska vojska z oborožitvijo, območje elektrarne pa je bilo izpostavljeno vojaškim napadom, vključno z obstreljevanjem. V drugem poročilu IAEA (5. september 2022) o jedrski varnosti zaporoške JE je zapisano, da je 3. septembra deloval le en jedrski reaktor od šestih. Poročilo zaskrbljeno ugotavlja, da so bila kršena vsa načela zagotavljanja jedrske varnosti, zato predlaga takojšnje ukrepe za preprečitev jedrske nesreče zaradi poškodb, ki so jih povzročili vojaški spopadi. IAEA je pozvala k prekinitvi obstreljevanja elektrarne in vzpostavitvi varnostnega, demilitariziranega območja okoli JE.
Varnostne razmere v JE Zaporožje tudi po vstopu strokovnjakov IAEA ostajajo kritične, tako npr. 11. septembra 2022 ni obratoval nobeden od šestih jedrskih reaktorjev, vojaški spopadi v bližini se nadaljujejo, varnostno, demilitarizirano območje okoli JE ni vzpostavljeno. Poročilo IAEA o stanju v JE Zaporožje ugotavlja, da je območje elektrarne izpostavljeno raketnim in artilerijskim napadom, vendar ni navedlo, ali prihaja do vojaških napadov ruskih ali ukrajinskih vojaških sil, kar je najbolj šibak in politično problematičen del dokumenta. Z vidika jedrske varnosti pisec sodi, da popolna nemoč IAEA in drugih mednarodnih organizacij in inštitucij ter politike v kritičnih vojaških razmerah kaže splošno operativno nesposobnost obstoječega svetovnega in evropskega jedrskega varnostnega sistema tako pri preventivi pred izbruhom svetovne jedrske vojne kot učinkoviti zaščiti pred jedrskimi nesrečami (JE – cilj vojaškega, terorističnega ali kibernetskega napada).
In 20. septembra 2022 je časopis Telegraph objavil fotografijo tiskovne agencije Associated Press, ki prikazuje dva metra globok in štiri metre širok krater zgolj 300 metrov od jedrskega reaktorja JE v južni Ukrajini (300 km južno od Kijeva), ki naj bi ga 19. septembra povzročila ruska raketa. Ukrajinsko obrambno ministrstvo in podjetje Energoatom sta napad označila kot ruski jedrski terorizem.
Jedrska energija, sicer nizkoogljična, vendar ...
V 34 državah (od več kot 200 držav v svetu) JE proizvedejo okoli 10 odstotkov globalne komercialne električne energije. O renesansi jedrske energije je napačno govoriti, saj so JE leta 1996 proizvajale 17,5 odstotka elektrike. V obdobju 2010–2020 se je letna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije povečala za 3200 TWh, v JE pa zgolj za 68 TWh, cena 1 MWh električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn pa je postala vsaj konkurenčna ceni elektrike iz JE.
Gradnja finske JE Olkiluoto 3 (tretji jedrski reaktor) se je začela leta 2005 in po načrtih naj bi bila zaključena leta 2012, a je začela obratovati šele letos, torej po sedemnajstih letih. Cena finskega jedrskega reaktorja naj bi bila tri milijarde evrov, vendar se je povzpela na skoraj 11 milijard evrov. Gradnja francoske JE Flamanville se je začela leta 2007. Po načrtu naj bi JE začela obratovati leta 2012, po zadnjih načrtih pa naj bi bila njena gradnja zaključena v najboljšem primeru leta 2023, torej po šestnajstih letih. In cena – po oceni francoskega računskega urada naj bi bila 19 milijard evrov oziroma šestkrat višja, kot je bila načrtovana ob začetku gradnje. Z vidika urgentnega reševanja podnebne krize je nadomeščanje fosilnih goriv z jedrsko energijo zlasti v Evropi (strožji varnostni standardi) izredno drago, z vidika uresničevanja pariškega podnebnega načrta (55 odstotkov zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030) pa seveda bistveno predolgo.
Če bi hoteli nadomestiti energetsko vlogo premoga pri oskrbi z elektriko, bi morali do leta 2050 zgraditi okoli 1500 novih JE (danes je na svetu okoli 450 jedrskih reaktorjev), kar bi zelo povečalo obstoječa jedrska varnostna tveganja in problematiko radioaktivnih odpadkov. Kaj bi za ozemeljsko, prebivalstveno in ekonomsko majhno Slovenijo pomenila jedrska nesreča černobilskih (1986) ali fukušimskih (2011) razsežnosti (več sto milijard evrov škode), pa žal ni treba ugibati. In bi bila JE Krško 2 res lahko zasnovana in zgrajena v šestih letih s petimi milijardami evrov, kot obljubljajo snovalci jedrske energetske prihodnosti Slovenije?
Tudi Slovenija je na energetskem in z njim povezanem trajnostno sonaravnem razpotju, ki zahteva temeljit razmislek in smele odločitve predvsem o občutnemu zmanjševanju porabe primarne in končne energije (ne pa povečevanju porabe!), saj posledice njene razsipne rabe bistveno presegajo nosilnosti planetarnega ekosistema. Med ključnimi odločitvami bo razen vloge OVE in predhodnega zaprtja TE Šoštanj treba v kratkem sprejeti odločitve tudi glede prihodnje vloge jedrske energije, torej (ne)podaljšanje obratovanja sedanje JE Krško in (ne)gradnja JE Krško 2. Pisca skrbi izrazito asimetrično, skoraj izključno pozitivno medijsko prikazovanje vloge jedrske energije, ki pa je le del njene celostne resnice, kar zgolj v nekaterih razsežnostih okvirno nakazuje tudi ta prispevek.
Le večplastno informirane državljanke in državljani bomo na referendumu lahko odgovorno odločali o energetski prihodnosti (jedrski ali nejedrski) Slovenije. ●
V 34 državah (od več kot
200 držav v svetu) jedrske elektrarne proizvedejo okoli 10 odstotkov globalne komercialne električne energije. O renesansi jedrske energije je napačno govoriti, saj so JE leta 1996 proizvajale 17,5 odstotka električne energije.
S prodajo urana Nemčiji prek ruskega državnega podjetja Rosatom Nemčija posredno sofinancira rusko vojaško agresijo v Ukrajini. Z nakupom urana v Rusiji pa države EU sodelujejo tudi pri pokrajinski degradaciji okolja v rudnikih urana.