Ne spravljaj volivcev tekmeca v jezo

Anže Logar je na predsedniških volitvah zbral slabih 294 tisoč glasov. Ko se je SDS na parlamentarnih volitvah letos potegovala za naklonjenost ljudstva, je zbrala 280 tisoč glasov. Ko je leta 2004 SDS na parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagala, je zbrala 282 tisoč glasov. Štiri leta pozneje je zbrala rekordnih 307 tisoč glasov. A je volitve izgubila. Anže Logar je v prvem krogu predsedniških volitev, če upoštevamo absolutno število glasov, zbral nekoliko več glasov, kolikor jih je v povprečju zadnji dve desetletji pobirala stranka, iz katere prihaja. Če so merilo odstotki, je dosegel boljši rezultat, kot ga je SDS dosegla kadarkoli. Če pa je merilo absolutno število glasov, je pod dosežkom iz leta 2008.

Postavimo Logarjev rezultat v daljšo časovno perspektivo. Barbara Brezigar, formalno neodvisna kandidatka, za katero je leta 2002 stala SDS, je takrat v prvem krogu, ob dobri volilni udeležbi, zbrala slabih 353 tisoč glasov. Logar je v prvem krogu sicer dosegel nekaj odstotnih točk boljši volilni rezultat, vendar v absolutnih številkah precej zaostaja za nekdanjo tožilko. Ko se je za predsedniški položaj leta 2007 potegoval Lojze Peterle, je v prvem krogu zbral dobrih 283 tisoč glasov. Leto 2002 nam pove, kakšen je bil na dosedanjih volitvah največji doseg kandidatke s podporo SDS. Barbara Brezigar je v drugem krogu proti Janezu Drnovšku zbrala uglednih 451 tisoč glasov. Tolikšen je najvišji mobilizacijski potencial, ki ga je v letih neposrednih volitev predsednika republike zabeležil(a) kandidat(ka) desne politične provenience. V delu javnosti je Barbara Brezigar veljala za tožilko, ki se zoperstavlja tranzicijskemu kriminalu. Zgodba, s katero je šla na volitve, je bila močna, prepričljiva, atraktivna. Vendar je bila zgodba, s katero je šel na volitve Janez Drnovšek, močnejša. Kakorkoli obračamo – v desetletju, ko je vodil vlado, je Drnovšek državo izvil iz krize, družba je v tem zgodovinskem obdobju delala največje razvojne preboje, blaginja je rasla.

Nataša Pirc Musar je v prvem krogu zbrala dobrih 232 tisoč glasov. Postavimo njen dosežek v zgodovinske okvire. Danilo Türk jih je leta 2007 v prvem krogu zbral 241 tisoč – potem je s 677 tisoč glasovi proti Lojzetu Peterletu volitve gladko dobil. Ko je leta 2017 Marjan Šarec izzval Boruta Pahorja, je v prvem krogu volitev z izrazito nizko volilno udeležbo zbral 186 tisoč glasov.

Leta 2007 se je drugega kroga volitev udeležilo 15 tisoč več ljudi kot prvega kroga. Na vseh drugih predsedniških volitvah se je drugega kroga udeležilo manj volivcev kot prvega kroga. Leto 2007 je v slovenski politični zgodovini posebno še zaradi drugega detajla. Kandidat Danilo Türk je po prvem krogu zaostajal za Lojzetom Peterletom, a je v drugem krogu ob visoki udeležbi prepričljivo zmagal.

Kaj govorijo podatki? V resnici pripovedujejo enostavno zgodbo. Zmagovalec volitev je tisti, ki v največji možni meri aktivira svoje volilno telo. Vendarle pa ni tako zelo enostavno. Pomembno je tudi, kaj počne tekmec. Če kandidat uspešno razjezi volivce z drugega političnega pola, sproži večjo mobilizacijo med potencialnimi podporniki tekmeca. Anžetu Logarju za zdaj uspeva, da levice ne jezi pretirano. (Pojasnilo v oklepaju: pojem levica je uporabljen zelo pogojno, ker bi težko trdili, da je Nataša Pirc Musar v zadnjih mesecih branila socialne vrednote). In če Logar levice ne bo jezil, bo morala Nataša Pirc

Če kandidat uspešno razjezi volivce z drugega političnega pola, sproži večjo mobilizacijo med potencialnimi podporniki tekmeca. Anžetu Logarju za zdaj uspeva, da levice ne jezi pretirano.

Musar vložiti občutno več energije, da na volišče pripelje tiste, ki so v prvem krogu glasovali za Milana Brgleza ali Vladimirja Prebiliča. Logarjeva težava so njegovi podporniki. Zdi se, da je sam dovolj zbran, da levice ne bo spravil v mobilizacijsko jezo. Na ravnanja podpornikov pa ne more vplivati.

Leta 2017 je bila razlika med kandidatoma, Borutom Pahorjem in Marjanom Šarcem, najmanjša do zdaj. Volilna udeležba je bila najnižja do zdaj – v drugem krogu je glasovalo dobrih 44 odstotkov volilnih upravičencev. Volitve leta 2017 so bile brez zgodbe. Ali pa je bila zgodba izrazito plitva. Kakšna je letošnja zgodba? Nataša Pirc Musar stavi na možnost, da bi funkcijo prvič v zgodovini zasedla ženska. Vendar je realna možnost, da zmaga kandidatka, obstajala že leta 2002, ko je Barbara Brezigar precej namučila favoriziranega Drnovška. Pirc Musarjeva stavi na vladavino prava. In kakšno je jedro Logarjeve zgodbe? Ne izreka je glasno – stavi na možnost, da bi predsednik republike prvič postal nekdo, ki stoji desno od političnega centra. ●