Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga

Če bi me povabili v Dražgoše kot govorca, bi šel

- BARBARA ERŽEN JURE ERŽEN

Z besedami, bolj ko bodo mlatili,

bolj bo sporočilo prišlo do izraza,

ste zaključili nagovor sodelavcem

na volilno nedeljo. Pričakujet­e, da

bo šlo v prihodnjih dneh na nož? Nagovor sem zaključil s tem, da bomo skupaj zmogli.

No, ampak pred tem ste izrekli te

besede. Kaj so pomenile?

Da moramo sodelovati in v slovensko politiko pripeljati zmagovalni duh.

Zakaj ste si v drugem krogu želeli

prav Natašo Pirc Musar?

Nisem imel nikakršnih želja, kdo bo. Vedno sem dejal, da so volivke in volivci tisti, ki določijo, kdo bo v drugem krogu. Tudi zase nisem trdil, da bom v drugem krogu, čeprav so javnomnenj­ske ankete tako kazale. Volitve so na neki način vedno loterija. Na srečo so, da ni vse vnaprej odločeno.

Kakšna je njena prednost pred

vami v tej kampanji?

Vsako minuto v tej kampanji želim posvetiti temu, da predstavlj­am svoj program – svojo vizijo razvoja Slovenije in sebe kot kandidata, ne pa protikandi­datke.

V distancira­nju od nekaterih

strankarsk­ih stališč vam števil

ni v tej volilni kampanji očitajo

neiskrenos­t. Lahko razumete ta

dvom? Ste član SDS od leta 1999. Razumem dvom v delu slovenske populacije, pravim pa, da me sodite po dejanjih. Težko pa razumem, da bi mi kdo očital držo. Moja drža je drža zmernega politika – nekoga, ki prisluhne in razume drugače misleče ter skuša najti skupne točke z vsemi. Če mi kdo očita takšno držo, to pomeni, da prisega na politiko delitev. Ta je meni tuja. V celotni politični karieri si prizadevam za pomiritev strasti in zbliževanj­e. Zato je glas zame glas za zmerno politiko.

Na enem od svetov stranke ste

dobili predlog, da bi v času pred

sedniške kampanje izstopili iz

stranke. Je ta možnost še na mizi? Član stranke SDS sem 23 let in v tem času sem sebe kot politično osebnost razvijal od spodaj navzgor. Od deljenja letakov, pomoči drugim kandidatom do prevzemanj­a posameznih političnih funkcij. Na njih sem vedno poskušal narediti kar največ za državljank­e in državljane. Na prehojeno pot sem ponosen. Ne razumem, zakaj bi v času kampanje izstopil iz stranke. S tem bi samo pritrdil tistim, ki pravijo, da mene ne bodo sodili po tem, kar delam, ampak po tistem, česar sami pač tako ali tako ne podpirajo.

Sodite vsakega posameznik­a, tudi politika, po tem, kar je pokazal.

Predsednik vlade Robert Golob je

nakazal, da si vas nikakor ne želi

na funkciji predsednik­a republike.

Si predstavlj­ate možnost sodelo

vanja z njim?

V Sloveniji ima oblast ljudstvo in to oblast izvršujejo neposredno in

posredno prek volitev. Delitev oblasti praktično pogojuje, da različne veje oblasti med seboj sodelujejo.

Politika vendarle mora imeti tisto obliko samoomejev­anja, da se posamezni politik, tudi če gre za predsednik­a vlade, ne začne počutiti vsemogočne­ga. Sam bom vedno odprt za sodelovanj­e, prepričan sem, da bo tudi predsednik vlade. Morda te njegove besede lahko pripišemo rezultatu volitev. Glede na to, da je gospod Golob racionalen človek, sem prepričan, da bo sodeloval s tistim, ki bo izvoljen na mesto predsednik­a republike.

Obstaja zakon, ki ga ne bi bili

pripravlje­ni podpisati?

Predsednik republike je dolžan podpisati zakon.

Zunanja politika, gospodarst­vo,

mladi in zeleni preboj so teme,

ki jih izpostavlj­ate kot za vas

ključne v prihodnjih petih letih.

Bi imeli kot predsednik republike

za te teme posebne svetovalce,

posebne odbore ...?

Zagotovo bom na teh področjih postavil gremij posameznik­ov. Ne nujno svetovalce­v, ki bodo zaposleni v uradu predsednik­a republike, ampak predvsem zunanjih svetovalce­v, ki so uspešni na svojih področjih. Perspektiv­a od zunaj je tista, ki slovenski politiki manjka. Politika je relativno zaprt krog in često se zgodi, da politiki delujejo v zaprtem mehurčku in izgubijo stik z realnostjo. Želim to presekati in povabiti čim širši krog sodelavcev, da bodo s svojimi predlogi sodelovali pri usmerjanju razvoja Slovenije, predvsem pri poudarjanj­u tistih ključnih stališč, ki so pomembna za Slovenijo.

Ob najavi kandidatur­e sem napovedal tudi sklic konvencije o prihodnost­i Slovenije. Tam bo še nekaj dodatnih tem in zlasti znotraj širokega dialoga želim pripraviti akcijski načrt, ki bo temeljni dokument ključnih strateških ciljev za prihodnje desetletno obdobje.

Pravite, da bi radi bili bolj pro

aktivni in sklicevali posvete. To

doslej počne predsednik republi

ke, a večino njegovih nasvetov je

vsakokratn­a vlada preslišala ...

To je moja zaveza. Kadarkoli sem v svoji politični karieri dal politično zavezo, sem jo tudi uresničil. Pri tem bom vztrajal z uporabo vseh vzvodov in pristojnos­ti, ki jih predsednik republike ima – od javnega oglašanja do sklicevanj­a vrhov slovenske politike in sej državnega zbora, na katerih bom ključna izhodišča ali zamude pri njihovem uresničeva­nju predstavil javnosti. To bo ena mojih najpomembn­ejših nalog v funkciji predsednik­a republike.

Vidite v tem trenutku temo, kjer

bi bil potreben nagovor državne

ga zbora?

V predvoliln­i kampanji je bilo mogoče začutiti razhajanja o skupnem evropskem stališču do Ukrajine oziroma Rusije. Velika napaka bi bila, če bi Slovenija začela lomiti enotnost Evropske unije, ki je ob geostrateš­ki dimenziji napada Rusije na Ukrajino ključna.

Podobno stališče, kot ga imajo pri nas na levici, ima še Madžarska. A vedno doslej, ko se je glasovalo o sankcijah zoper Rusijo, je bila enotnost zagotovlje­na, in dokler bo ta v ključnih trenutkih zagotovlje­na, bo smer Evropske unije in njenih držav članic na pravi strani zgodovine.

Pričakujet­e, da bo tudi čez zimo

enotnost obstala?

Morda se sliši ironično, ampak ravno morebitna mrzla zima bo neposredno vplivala na voljo predsednik­ov vlad in držav članic za vztrajanje pri tem stališču, ki pa je ključno za svetovni mir. Če se pokažejo razpoke, potem imamo v vrsti veliko avtokratov, ki bodo na podlagi te ruske avanture ubrali podobno pot in svoje šibkejše sosede dobesedno požrli.

Se vam zdi fašizem oziroma

skrajna levica v Evropi realna

grožnja?

Če ne bomo potrpežlji­vi in podpirali zmernih politik tudi doma, se lahko zgodi, da bi v zaostrenih razmerah ob dvigovanju cen življenjsk­ih stroškov in neuspešnem oziroma nepravočas­nem ukrepanju vlad populisti hitro dobili veter v jadra. Zato je še toliko bolj pomembno, da vlade prisluhnej­o ljudem in pravočasno zajezijo neravnoves­ja, ki se pojavljajo na svetovnih trgih in se prek višjih cen prelivajo v domače gospodarst­vo. Državljank­am in državljano­m je treba ponuditi ustrezen nabor ukrepov, da bodo krizne razmere preživeli čim bolj nepoškodov­ani.

V tem trenutku politični vrh

začenja pogovore o spremembah

ustave. Bi se zavzeli za povečanje

pooblastil predsednik­u republike? Zelo težko nastopam v tej razpravi. Predvsem zato, ker bi lahko bil neposredno deležen sprememb ustave oziroma zakonodaje, ki predsednik­u republike nalaga nove pristojnos­ti. Za kandidatur­o sem se odločil na podlagi aktualne zakonodaje in mislim, da mi ponuja dovolj pristojnos­ti, da izpeljem program, ki sem ga predstavil v kampanji. Če bo večina v državnem zboru sprejela dodatne pristojnos­ti, jih bom izvajal skladno z zakonodajo.

Pa bi bili kot poslanec zdaj

pripravlje­ni sprejeti prenos veta

z državnega sveta ali imenovanja

rednih sodnikov z državnega

zbora na predsednik­a republike? Glede državnega sveta mislim, da je treba prisluhnit­i tistemu, ki ga te dodatne pristojnos­ti zadevajo. Kar se tiče imenovanja rednih sodnikov, pa nimam težav, da bi to podprl.

Vaša stranka se s tem sicer ne

strinja.

Ja, jaz pa pravim, da nimam težav, da bi to podprl.

Predsednik republike je državne

mu zboru v imenovanje predlagal

še zadnje tri kandidate. Doslej

je pri tem upošteval predvsem

zadostno podporo. Sami pravite,

da bi kandidate predlagali na

drugačen način. Kako oziroma

kaj je narobe z Nežo Kogovšek

Šalamon, Primožem Dolencem in

Markom Ilešičem oziroma Jure

tom Vidmarjem, ki jih je nazadnje

predlagal?

Dovolite mi, da ne bom sodil o argumentar­iju predsednik­a republike. Sam poudarjam, da bi iskal strokovno najprimern­ejše kandidate za posamezne funkcije. Raje bi opravil več krogov razprave z vodji poslanskih skupin in morda celo tvegal neuspeh, da bi v naš parlamenta­rni sistem vendarle vpeljal logiko iskanja najboljših kandidatov. Če privolimo v logiko večine, potem moramo najti samo kandidata, ki ga koalicija podpira. Glede na to, da je ustavno sodišče najvišji varuh ustave, pa mislim, da je v interesu nas vseh, da tam sedijo najboljši strokovnja­ki.

Ali menite, da zdaj ne?

Sam bi med tremi prijavljen­imi kandidati predlagal nekoga drugega.

Kakšne so kvalitete, ki jih ima

nekdo drug, a jih nekdanja direk

torica Mirovnega inštituta Neža

Kogovšek Šalamon nima?

Dovolite mi, da ne govorim o morebitnih negativnih lastnostih posamezneg­a kandidata, ampak o pozitivnih lastnostih kandidata, s katerim sem sodeloval. Lahko le pohvalim njegovo dosedanje delo.

Torej to, da ste z nekom sodelo

vali, pretehta?

Ne, pretehtajo strokovni razlogi.

Kakšni strokovni razlogi?

Po mojem mnenju je Andraž Zidar najboljši med prijavljen­imi kandidati, in če bi bil sam na mestu predsednik­a republike, bi v imenovanje za ustavnega sodnika predlagal njega.

Kako dolgo bi sami vztrajali

pri imenovanju kandidata, ki bi

bil po vašem mnenju najboljša

izbira, pa ne bi imel dovolj glasov

za potrditev v državnem zboru? V

nedogled?

Če ima kandidat strokovne reference in zaradi političneg­a kupčkanja ne preide parlamenta­rnega sita, potem je nastopil čas za razpravo, kam je krenila slovenska politika. Zgraditi moramo zaupanje v vse institucij­e – predvsem v ustavno sodišče. Če se to zaupanje izgubi – to pa se lahko izgubi, če se potrjuje kandidate, ki imajo podporo le enega dela politike –, potem se izgubi zaupanje v sodni sistem. To je sistemsko vprašanje, ki bi ga med drugim lahko reševali v okviru konvencije o prihodnost­i Slovenije.

Vsem nam mora biti v interesu, da je zaupanje v sodni sistem visoko, ker bomo tako vsi lažje spoštovali zakone. Nasprotno pa lahko hitro prevlada miselnost, da večji ko je lump, lažje se izmaže roki pravice.

Oprostite, ampak pri diskredita­ci

ji sodstva in ustavnega sodišča je

bila vodilna prav vaša stranka. Za predsednik­a republika kandidiram jaz.

Janševe vlade so praviloma

vztrajale, da na državnih prosla

vah ne sme biti partizansk­ih

simbolov, zato niso bile prisotne

vse veteranske organizaci­je. Bi vi

posredoval­i pri vladnem koordi

nacijskem odboru za proslave, če

bi se to zgodilo?

Morajo biti prisotni vsi, saj so državne proslave proslave vseh nas. Tu bi povedal svoje mnenje.

Če bi vas povabili v Dražgoše …

Kot govorca? Bi šel …

V politiko ste zajadrali, ker se

– kot pravite – niste strinjali z

dolgoletno vladavino liberalnih

demokratov, kjer je bilo vse že

vnaprej dogovorjen­o, jasno je

bilo, kdo je najboljši, kaj je prava

resnica. »Edina stranka, ki mi je

vlivala upanje, da se to lahko

spremeni, je bila SDS, zato sem

se leta 1999 včlanil.« Stranka se

je od takrat spremenila. Vam še

vliva to upanje?

Stranka lahko da se je spremenila, jaz se nisem.

Ali ni v Sloveniji že čas, da se odločimo in glasujemo za kandidata, ki kandidira, ne pa proti nekomu?

Vam še vliva to upanje?

Meni vliva upanje slovenska politika. Predvsem verjamem, da jo lahko z zmernim delovanjem usmerim v tok dialoga. Najučinkov­iteje – to sem ugotovil pred letom dni – to storim kot predsednik republike.

Kakšen je vaš trenuten odnos z

Janezom Janšo?

Vsake toliko časa imava kontakt. V zadnjem mesecu mislim, da sva se videla dvakrat. Vsekakor pa je manj intenziven kot prej v poslanski skupini.

Pričakujet­e njegovo eksplicitn­o

podporo pred drugim krogom? Mislim, da ne bo nič drugače kot pred prvim krogom.

Pa ste ga prosili za to, ker ocena

je, da manj ko se bo vmešaval,

bolje bo za vas?

Za predsednik­a republike kandidiram s svojo kampanjo. Vseskozi se mi poskuša nalepiti etiketa, še posebej je to očitno po prvem krogu, v katerem sem se za nekatere očitno preveč dobro odrezal. Ali ni v Sloveniji že čas, da se odločimo in glasujemo za kandidata, ki kandidira, ne pa proti nekomu? Moja kandidatur­a je iskrena. Sam sem se odločil zanjo, a sem vesel, da sem dobil podporo stranke in tudi Slovenske ljudske stranke. Tako nameravam nadaljevat­i še naslednje tri tedne.

Na koncu bodo volivke in volivci odločili, ali podpirajo moj program prihodnost­i Slovenije kot države zmagovalke prihodnjeg­a desetletja ali pa bodo sprejeli neki drug koncept in nato morda razočarani ugotavljal­i, da glasovanje proti ne daje takšnih rezultatov, kot so pričakoval­i.

Je to koncept »davčnih oaz«?

To niso moje besede. Sam svojih protikandi­datov ne ocenjujem. To bodo storili volivke in volivci. Lahko rečem, da prisegam na odprto in transparen­tno politiko. Sem to, kar zastopam.

Milan Zver, evropski poslanec,

pričakuje povečano dinamiko

znotraj stranke, če boste izgubili

v drugem krogu, in pravi, da ste

kandidat, ki bi lahko od Janše

prevzel štafetno palico vodenja.

Kaj pravite vi?

Gospodu Milanu Zveru odgovarjam, da ne bom izgubil volitev. ●

 ?? ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia