Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga
ANONIMNI PRIČEVALEC
okumentarec Mirana Zupaniča Sarajevo safari pripoveduje o zavržnem obleganju Sarajeva. Pripoveduje o vojnih zločinih, ostrostrelcih, ki so ubijali neoborožene civiliste, tudi otroke. Sarajevo safari je film o zlu, ki je presežno zlo. Vojna je presežno zlo. Vojni zločini zoper civiliste so zlo presežnega zla.
Vendar se režiser in scenarist ni ustavil na tej točki. V dokumentarno pripoved je vpleten bosanski obveščevalni častnik Edin Subašić, ki omeni, da so med vojno naleteli na indice, ko naj bi iz tujine v Bosno in Hercegovino prihajali bogati ljudje, pripravljeni plačati, da bi lahko z ostrostrelsko puško streljali na ljudi. Subašić tudi omeni, da so s temi indici seznanili zahodne obveščevalne in varnostne službe ter zaprosili za preverjanje. Sarajevski obveščevalec ob tem doda, da v grozi vojne indicem niso namenjali posebne pozornosti, ker – ne glede na grozljivost indica – ni šlo za podatek, ki bi bil vojaško relevanten.
A pripoved o vojni kot zlu presežnega zla se niti na tej točki ne konča. Anonimni pričevalec pripovedi žrtev ostrostrelcev in podatke o indicih, ki so prišli do varnostno-obveščevalnih struktur Bosne in Hercegovine, poveže v celoto.
Joj.
Film Sarajevo safari je prišel v slovenske kinodvorane. Kdor pozna ljubljanske mestne posebneže, je anonimnega pričevalca, ki delovno hipotezo obveščevalca Subašića o plačljivem safariju na ljudi prestavi v odločno trdilno obliko, prepoznal v nekaj trenutkih. Anonimnega pričevalca je mogoče prepoznati po specifičnem načinu govora. Prepoznati je mogoče njegovo silhueto. Ker anonimnega pričevalca poznam več kot tri desetletja, naj povem, da ne bi verjel nobenemu njegovemu »podatku«. Svoj čas se je predstavljal kot novinar mednarodne agencije Polarni medved, vendar na novičarskem trgu nikdar nisem zasledil nobenega izdelka agencije Polarni medved. V času obleganja Sarajeva je enkrat – kot domnevni vojni poročevalec – nastopil v Odmevih RTV Slovenija. Na voditeljevo vprašanje, ali voda v Sarajevu je ali je ni, je odgovoril: »Voda je. Vode ni.« Ta informacija je bila tista dodana vrednost, ki jo je mednarodna agencija Polarni medved prinesla na trg novic o obleganju Sarajeva. Ni dvoma, da je anonimni pričevalec bil v Sarajevu. A zgodba, da so ga v oblegano mesto poslale določene zahodne agencije, ki so mu, da bi zbiral informacije, zagotavljale tudi fantastično plačilo, je.., kako naj rečem, da bom vljuden? Buča.
Anonimnega pričevalca sem srečeval nekje na robu manifestacij ljubljanskih rumenih jopičev (ni nosil rumenega jopiča). Pa na robu manifestacij anticepilskega gibanja. Bral sem stare polemike med njim in majorjem Ladislavom Troho. Če sem prav razumel, sta nekaj časa oba pripadala gibanju Osveščeni prebivalci Slovenije, potem pa sta se sporekla. Major Troha mu je med spletnim prepirom v glavo vrgel podatek iz zbirke udba.net, češ da je bil nekoč obsojen zaradi par kaznivih dejanj.
Ne trdim, da v Sarajevo niso prihajali ljudje, ki so bili pripravljeni plačati, da bi lahko streljali na ljudi. Pripoved utemeljitelja mednarodne novičarske agencije Polarni medved pa me ne prepriča. Ali Žerdin
D