To je šele začetek. Oddelki se zapirajo po vsej Evropi, ker sester enostavno ni

Po osnovni izobrazbi ste zdrav

stveni tehnik. Ste pa tudi stati

stik. Statistika je bila tema va

šega magisterija. Vrzite na mizo

kakšno številko, ki bo orisala

sedanjost.

Po okrevanju, ki sledi pandemiji, so številke v našem poklicu alarmantne. V britanskem združenju NHS, ki povezuje medicinske sestre, so ugotovili, da je med in po pandemiji 40.000 medicinskih sester zapustilo poklic. V Evropski uniji 30 odstotkov medicinskih sester izrazi namero, da bodo zapustile poklic v tem letu. To je pokazala raziskava, ki smo jo naredili. Danes vemo, da ne gre zgolj za namero. Odšle so. Številne medicinske sestre so se izpisale iz registra medicinskih sester. To pomeni, da ne iščejo službe, ki bi jo opravljale kot medicinske sestre, temveč so izstopile iz poklica. V tem poklicu zanje ni bilo mogoče vztrajati. To je šele začetek. Po vsej EU se oddelki zapirajo, ker sester enostavno ni. Omenil bom primer ene od belgijskih bolnišnic. Na kardiologiji imamo dve enoti. Ostala je le še polovica ekipe, druga polovica je pred letom zapustila poklic. Ekipo je bilo treba premešati, da bi sploh še lahko delovali.

Kaj je vzrok za te odločitve

sester?

Sestre tvegajo življenje. Leta 2020 in 2021 so dale od sebe 200 odstotkov. Zdaj so v situaciji, ko so stvari še slabše kot pred covidom.

Kako?

Del ekip je že zapustil poklic. Na kardiologiji, ki sem jo omenil, je bilo pred covidom 45 sester. Zdaj je treba vse zvoziti z 20 sestrami.

Ampak tudi zdravniki tvegajo

življenje.

Vendar niso ob pacientu štiriindvajset ur. Sestre so ob pacientih sedem dni v tednu, štiriindvajset ur na dan. Brez prestanka. Ni več običajnih izmen. Vedno so nadure. Razmerje med številom sester in pacientov se izrazito slabša. Včasih so sestre na oddelku same s tridesetimi pacienti. Voda sega do tu (z dlanjo pokaže nad usti). Če bi bila nižja, bi še lahko stali na nožnih palcih. Pa to ni več mogoče. V takih razmerah sestre rečejo: Predam se. Ne morem več.

Razmere za delo so se spremenile. Ne veš, kdaj se služba konča, ne veš, kdaj se začne. Žena je tudi medicinska sestra. Dela na kardiologiji. Vstaja ob petih zjutraj. Pred šesto zvečer ne pride domov. Vsak dan. Zadnja tri leta. Tako ni mogoče nadaljevati.

Bi bila boljša plača ustrezno

nadomestilo za takšne delovne

razmere?

Absolutno. Plače medicinskih sester v evropskih državah se seveda razlikujejo. A kakorkoli obračamo, če upoštevamo tveganje, prizadevanja, razmere za delo, so plače bistveno prenizke. Ponekod v vzhodni Evropi medicinske sestre zaradi obupnih plač opravljajo še eno ali dve dodatni službi.

Zakaj so plače nizke?

Ker vlade nočejo investirati v ta sektor.

Je razlog v tem, da gre za večino

ma ženski poklic?

Spol je lahko razlog. Vendar mislim, da gre za napačno vrednotenje poklica. Moje primerjave kažejo, da se vlade lažje odločijo za dvig plače učiteljicam kot medicinskim sestram. Vlade se hitro odločijo, da bodo dvignile plačo zdravnikom.

So zdravniki bolje organizirani? Morda. Vendar ne pozabite, da so ministri za zdravje najpogosteje zdravniki. Odločevalci so zdravniki.

Pa mislite, da ti zdravniki, ki

odločajo, podcenjujejo pomen

medicinskih sester?

Mislim, da je tako, da. Ne bodo se zavzeli za medicinske sestre. Kar delajo medicinske sestre, je za marsikoga nekaj samoumevnega. V marsikateri državi medicinske sestre vidijo kot služkinje. To je razlog, da se morajo organizacije, ki zastopajo interese medicinskih sester, boriti za mesto za pogajalsko mizo z vlado. Zdravniki imajo boljši dostop do omizja, za katerim se odloča.

Prej so povabljeni za mizo. Sester ne vabijo za to mizo. Ponavljam: mesto za mizo, kjer se sprejemajo odločitve, si morajo izboriti.

Slovenske javnomnenjske razi

skave kažejo, da so medicinske

sestre poklicna skupina z visoko

stopnjo zaupanja. Le še gasilcem

zaupamo bolj kot medicinskim

sestram. Sestram zaupamo bolj

kot zdravnikom. Vendar se to

zaupanje ne preobrazi v materi

alni status.

Saj tako je povsod po svetu. Tudi v ZDA so medicinske sestre med tremi najbolj zaupanja vrednimi poklici. Na dnu so politiki. Pa pravniki ...

Tudi v Sloveniji so politiki na dnu

lestvice zaupanja. Na pravnike

nismo tako besni.

Poklic politika ali pravnika je v ZDA dobro plačan. Javno zaupanje in višina plače nista soodvisna.

Lahko primerjate vzhod in zahod

Evropske unije, sever in jug? Širitev EU je za medicinske sestre prinesla nekaj pozitivnih premikov, tudi ko gre za plače. Na Poljskem je bila pred 15 leti plača medicinske sestre 200 ali 300 evrov. Zdaj znaša okrog 900 ali 1000 evrov. Plače so se izboljšale – tudi v Sloveniji, Romuniji … Vseeno pa so na vzhodu Evrope in na Balkanu delovne razmere zelo slabe. Zakonodaja, ki naj bi ščitila poklic, je nerazvita. V starih članicah EU so razmere boljše. Mimogrede: če pogledate zemljevid EU, ki kaže, kam gre največ denarja, namenjenega inovacijam, se pokaže, da je sever daleč najbolj razvit. In najmanj denarja za inovacije je na vzhodu in jugu EU.

Če me sprašujete, kako je z delovno silo, so razmere po Evropi enake. Pred desetletjem je bilo drugače. Portugalska ali Nemčija, recimo, sta imeli veliko medicinskih sester. Zdaj je celotna EU brez njih. Medicinske sestre bodo začele prihajati iz Pakistana, Indije ali Filipinov. Če bodo zaradi delovnih migracij naštete države ostale brez medicinskih sester, bo to v globokem nasprotju z etičnimi vodili Svetovne zdravstvene organizacije. Prepričan sem, da mora EU izobraziti svoje medicinske sestre, prepričan sem, da je v ta poklic treba vlagati. Če vemo, kakšne bodo razmere čez pet let, moramo takoj investirati in poskrbeti, da bo ta poklic privlačen. Izobraževanje medicinskih sester traja več let. Skrajni čas je, da začnemo vlagati v izobraževanje nove generacije.

Migracije niso rešitev?

Migracije so vedno bile in vedno bodo. Možgani se pretakajo po vsem svetu. Vendar bodo ljudje v prihodnosti pogosteje hoteli ostati v lastni državi. Razmere za delo v moji državi, Belgiji, so po pandemiji covida tako slabe, da belgijske medicinske sestre zapuščajo poklic, slovenske pa nočejo na pot v Belgijo. Raje so bližje domu. V Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem so na obzorju zapiranja bolnišnic in oddelkov. Ker ni delovne sile.

Sredi oktobra je na Bledu potekala generalna skupščina Evropske federacije združenj medicinskih sester. Paul De Raeve je generalni sekretar organizacije. Tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je napovedal, da se bo udeležil blejskega srečanja. A ga potem zaradi pogajanj z zdravniškim sindikatom ni bilo.

Zdravstvene oblasti eksperimen

tirajo s tem, da bi na delovna

mesta privabile manj izobražene

medicinske sestre. Kakšni bodo

učinki?

Gre za kakovost in varnost. To je jasno. V zadnjih treh mesecih je v Belgiji v zdravstvu veliko več napak in incidentov, zaradi česar ljudje tudi umirajo. Oseba je dobila napačno zdravilo. To se pogosto zgodi pri pacientih s sladkorno boleznijo. Manj kvalificirano osebje nima veščin, ki so danes nujne. Medicinske sestre, ki se ukvarjajo z bolniki z rakom, opravljajo izjemno zahtevne postopke. Teh ne more nadomestiti nižje kvalificirana medicinska sestra. Problem bodo infekcije. Problem bodo preležanine. Če pacienti ne dobijo ustrezne hrane, če ne pojedo obroka, so možna posledica preležanine. To vse zelo zaplete. Zdravljenje bo daljše. Ko gre za varnost in kakovost, bo zdravstvenim sistemom v naslednjih petih letih izstavljen visok račun.

Kakšna je statistična povezava

med varnostjo in izobraženostjo

medicinskega osebja?

Raziskave kažejo, da se smrtnost poveča za deset odstotkov, če se izobraženost zniža za sedem odstotkov. Pacienti bodo pogosteje umirali, če bodo zahtevna delovna mesta zasedle slabše usposobljene osebe. Korelacija je dokazano visoka.

Medicinski poklici zaradi razvoja

znanosti delajo velike korake

naprej. Paradoks je, če se z zah

tevnejšimi metodami zdravlje

nja ukvarja manj usposobljeno

osebje.

Proračuni, namenjeni razvoju farmacije, so izjemno visoki. Sredstva, namenjena investicijam v zdravstveno nego, pa so nezadostna. Od leta 2008, ko je izbruhnila finančna kriza, se razmere drastično slabšajo. Po letu 2008 je bilo ponekod 35 odstotkov medicinskih sester odveč, ker ni bilo denarja za njihove plače. Rezi pri zdravnikih še zdaleč niso bili tako drastični. Res je, medicinske sestre so velika poklicna skupina. Varčevanje pri velikih poklicnih skupinah ima pomembne javnofinančne učinke. V Evropski uniji jih dela tri milijone. Zdravnikov je veliko manj. V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije je šest milijonov medicinskih sester. Na eni strani je zdravstvo javni servis. Na drugi strani so procesi privatizacije. Iskreno rečeno, ne vem, ali lahko glede tega kaj naredimo. Evropska unija je nastala kot gospodarska povezava. Socialni steber EU je šibek. Dostop do zdravstva je eno od 20 načel, o katerih govorita EU in evropska komisija. Sam sem se izobrazil za pomoč prezgodaj rojenim otrokom. Ko se rodijo, tehtajo 800, 900 gramov. V Evropski uniji stroške oskrbe nedonošenčkov krije država. V ZDA za pomoč nedonošenčkom plačate. Če nimate denarja, ste v velikih težavah. Evropska komisija se ukvarja z vprašanji trajne oskrbe. Ima nekaj socialnih poudarkov. Ne sicer dovolj, a vsaj nekatere ima.

Vidite privatizacijo kot grožnjo

ali kot rešitev?

V privatizaciji vidim predvsem grožnjo. To kažejo tudi izkušnje iz drugih delov sveta. S privatizacijo izničimo socialno komponento. Za zdaj evropska komisija vztraja pri 20 načelih socialne Evrope. Mešanica javnega in zasebnega bo v zdravstvu tako ali drugače vedno prisotna. V vzhodni Evropi opažam, da je na eni strani ceste javna bolnišnica, na drugi pa zasebna. To sem videl v Bukarešti.

❝

Sestre so ob pacientih sedem dni v tednu, štiriindvajset ur na dan. Brez prestanka. Ni več običajnih izmen. Vedno so nadure. Razmerje med številom sester in pacientov se izrazito slabša. Včasih so sestre na oddelku same s tridesetimi pacienti. ❞

Tudi v Ljubljani so zasebne zdra

vstvene ambulante v neposredni

bližini največje javne bolnišnice.

Isti zdravniki pogosto delajo

tako v javni bolnišnici kot v za

sebni ambulanti na drugi strani

ceste.

Mislim, da ne enega ne drugega ne moremo izključiti.

Je produktivna mešanica za

sebnega in javnega zdravstva

možna? Tu vidim zgolj tveganja. Bi se strinjal. Zelo veliko je odvisno od tega, kako je urejen sistem financiranja zdravstva. O nekaterih hudih boleznih je jasno, da se zasebni sektor z njimi ne bo ukvarjal. Po drugi strani tudi preventiva poslovno ni zanimiva za zasebni sektor. A je izjemno pomembna. ●