Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga

Minna Henriksson

»Hitler ni bil ne prvi ne edini oblikovale­c nacistične ideologije, temveč je mnoge ideje, kot sta antisemiti­zem in teorija o superiorno­sti arijske rase, prevzel od psevdoznan­osti ter okultnih in političnih gibanj s preloma 19. in 20. stoletja,« je svoje p

-

Minna Henriksson je v galeriji Alkatraz na velikem diagramu ponazorila, kako so se od druge polovice 19. stoletja do leta 1925 povezovali teozofija, psevdoznan­osti, antisemits­ka ezoterična in politična gibanja, protikomun­istične paravojašk­e enote in Adolf Hitler, ki je leta 1920 ustanovil nacionalso­cialističn­o delavsko stranko (NSDAP) in nekaj let zatem v zaporu napisal Moj boj.

Kaj je bil razlog, da ste se kot

umetnica lotili raziskave o

povezavi okultnih in političnih

organizaci­j s preloma 19. in 20.

stoletja ter njihovih vplivov na

vzpon nacizma?

Raziskava je nadaljevan­je projekta Unfolding Nordic Race Science, v katerem sem se leta 2016 z arheologom Fredrikom Svanbergom lotila rasnih teorij v nordijskih deželah v obdobju od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Del projekta je bila razstava, za katero so mi risbe posodile številne inštitucij­e, med drugim Švedski muzej zgodovine, v katerem je bila vse do sedemdeset­ih let prejšnjega stoletja na ogled razstava človeških lobanj, ki jo je v tridesetih letih 20. stoletja postavil Carl Magnus Fürst, švedski zdravnik in ustanovite­lj Državnega inštituta za rasno biologijo. Fürst je razstavo zasnoval na indeksu lobanj, ki ga je razvil švedski anatom Anders Retzius, vključeval­a pa je štiri kategorije lobanj, na osnovi katerih naj bi bilo mogoče določiti inteligenc­o in osebnostne lastnosti ter s tem superiorno­st arijske rase in inferiorno­st drugih ras. Evgenike in frenologij­e, ki veljata danes za psevdoznan­ost, namreč niso izvajali le v ZDA in Nemčiji, ampak tudi drugod po Evropi, zlasti v nordijskih deželah.

Ali je bila razstava lobanj, ki se

je v Švedskem muzeju zgodovi

ne ohranila desetletja po vojni,

kakorkoli kontekstua­lizirana? Projekta sem se lotila natanko zato, kar v nordijskih deželah ta tema ni bila nikdar temeljito in ustrezno obravnavan­a. Na razstavi v Švedskem muzeju zgodovine so bile desetletja po koncu druge svetovne vojne hierarhičn­o predstavlj­ene človeške lobanje, ne da bi bila postavitev opremljena s kritičnim komentarje­m oziroma pojasnilom.

Domnevam, da so bile dolge lo

banje klasificir­ane kot nordijske

in s tem arijske, kratke lobanje

pa so bile pripisane Samijem,

pripadniko­m avtohtoneg­a

ljudstva.

Po rasni teoriji naj bi imeli Švedi, Norvežani in Nemci kot pripadniki čiste nordijske rase dolge lobanje, Finci in Samiji pa so bili uvrščeni v kategorijo kratkih lobanj in s tem v inferiorno rasno skupino. Da so tudi Finci ljudje z dolgimi lobanjami, je finskim teoretikom in biologom rase uspelo »dokazati« šele leta 1941 po operaciji Barbarossa, v kateri se je Finska pridružila nemškemu napadu na Sovjetsko zvezo. Po izvedeni operaciji so nemški časopisi objavili članek, v katerem je finski profesor anatomije razgrnil »sveža znanstvena dognanja«, da so tudi Finci ljudje z dolgimi lobanjami. S tem ko je Finska postala zaveznica nacistične Nemčije, ki je z arijsko ekspanzijo širila Lebensraum oziroma življenjsk­i prostor, so bil Finci premeščeni v elitno, superiorno raso.

Predavanje ste uvedli z ugoto

vitvami, da ideja o rasni superi

ornosti ni bila specifično nemški

izum. Kako se je v 19. stoletju

oblikovala ideja o arijski rasi? Ideja o arijski rasi je bila izumljena na osnovi različnih virov. Eden od njih je bila taksonomij­a oziroma klasifikac­ija naravnega sveta, ki jo je razvil švedski botanik in zoolog Carl Lineé, in ni bila neposredno povezana z rasizmom. Leta 1853, torej kmalu po pomladi narodov, pa je francoski aristokrat in raziskoval­ec Arthur de Gobineau objavil esej o neenakosti človeških ras, v katerem je dokazoval superiorno­st aristokrac­ije, ki naj bi imela zato, ker se ni mešala z inferiorni­mi rasami, več arijskih potez. Gobineau, ki je bil kasneje francoski odposlanec v Stockholmu, je med drugim prijatelje­val z Richardom Wagnerjem in njegovim zetom Houstonom Stewartom Chamberlai­nom, zagovornik­om antisemiti­zma, etnonacion­alizma in rasnih teorij.

Po drugi strani pa se je ideja o arijski superiorno­sti oblikovala v okultnih krogih, v katerih je imela zelo pomembno vlogo Helena Blavatsky, ki je leta 1875 v New Yorku ustanovila teozofsko društvo. S povezavo indijskega hinduizma in antičnih virov o izginulih civilizaci­jah je oblikovala mit o Atlantidi, kontinentu, ki naj bi v daljni preteklost­i zaradi naravnih katastrof potonil, njegovi arijski prebivalci pa naj bi se večinoma umaknili v Indijo. Helena Blavatsky, ki naj bi jo vodili duhovni mojstri, je bila med glavnimi oblikovalc­i mita o skupnem arijskem indoevrops­kem izvoru. Čeprav je bila pod vplivom orientaliz­ma predvsem naperjena proti krščanstvu, so bile njene ideje tudi antisemits­ke; po njenem mnenju naj bi bili Judje razseljeno ljudstvo, ki zaradi svoje hibridnost­i nima nacionalne pripadnost­i in zato tudi ne izvirne kulture. Neposredno pa so antisemiti­zem zagovarjal­i dunajski ariosofist­i, ki so na prelomu stoletja črpali iz

Propaganda obstaja ne le na ruski, ampak tudi na zahodni strani, v takšnih situacijah pa skrajna desnica razpira krila.

 ?? ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia