Nataša Pirc Musar Predsednica

Več kot desetletje se uvršča na seznam najvplivnejših slovenskih pravnic in pravnikov.

V novinarstvu je vztrajala kakšno desetletje, potem pa je krajši čas delala kot piarovka.

VPLIVNICA

Na twitterju je od leta 2011, zadnje leto je pojavljanje na družabnih omrežjih precej zmanjšala.

Na samem začetku Ustave Republike Slovenije so omenjeni državljanke in državljani, sicer pa v ustavi v največji meri nastopajo samostalniki moškega spola. Obstaja tudi izjema. Ustava določa prisego predsednika republike. Prisega, ki je bila v ustavodajni skupščini potrjena 23. decembra 1991, dopušča možnost, da bo nekega dne prisegla ženska. Ko bo Nataša Pirc Musar iz ustave prebrala poved: »Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.« Ko se bo še podpisala, bo postala prva predsednica Republike Slovenije v njeni zgodovini. Prisego bo izrekla 23. decembra, natanko 31 let zatem, ko je bila ustava sprejeta.

Funkcija predsednice ali predsednika republike je zadnji oblastni organ, ki ga prevzema ženska. Maja letos je vodenje državnega zbora prvič prevzela ženska, pravnica Urška Klakočar Zupančič. Marca 2013 je Alenka Bratušek kot prva ženska postala predsednica vlade. Novembra 2001 je Dragica Wedam Lukić postala prva predsednica ustavnega sodišča. Francka Strmole Hlastec je predsednica vrhovnega sodišča postala na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, še globoko v samoupravnem socializmu. Slovenija je prej dobila direktorico policije in načelnico generalštaba kot predsednico republike. Ženske imajo volilno pravico od 11. novembra 1945.

Nataša Pirc Musar ni prva resna kandidatka za funkcijo predsednice. Pred dvema desetletjema je državna tožilka Barbara Brezigar v drugem krogu namučila favoriziranega Janeza Drnovška, ekonomista in politika, ki je že bil predsednik predsedstva SFRJ in predsednik slovenske vlade. Za tožilko, ki je kandidirala kot neodvisna kandidatka, podpora za njeno kandidaturo pa je prihajala s politične desnice, je tedaj zbrala dobrih 451.000 glasov. Prevedeno v odstotke: za Barbaro Brezigar je glasovalo 43,5 odstotka sodelujočih na volitvah. Nataša Pirc Musar je, če upoštevamo absolutni rezultat, zbrala dobrih 480.000 glasov. Nazaj k absolutnim številkam: zbrala je več glasov, kot jih je v letih 2012 in 2017 zbral odhajajoči predsednik Borut Pahor.

Danes 54-letna pravnica, rojena na dan zmage nad nacizmom (ali, če vam je ljubše, na dan Evrope), je prva predsednica (ali predsednik), ki ni bila nikdar članica zveze komunistov. Podporniki Anžeta Logarja, njenega tekmeca v drugem krogu, so sicer trdili, da bi Logarjeva zmaga pomenila prvo zmago nekomunističnega kandidata. Logar je premlad, da bi lahko zavrnil vabilo v partijo. Nataša Pirc Musar pa je na začetku študija sedela v predavalnici, v kateri je partijski kadrovik spraševal, ali ima kdo ambicijo postati član ZKS. Dvignjenih rok je bilo le za vzorec; študentke pravne fakultete, ki je odraščala v Kamniku, med kandidati ni bilo. Nikdar se ni vpisala v nobeno politično stranko. Kar pa ne pomeni, da se od začetka poklicne poti ni ukvarjala s političnimi rečmi.

S politiko se v takšni ali drugačni obliki ukvarja tri desetletja. Kot voditeljica TV Dnevnika na nacionalki je kljub mladosti vzbujala zaupanje. V tandemu z Matjažem Tankom je na Pop TV vzbujala zaupanje. Ko se je kot piarovka zaposlila na finančni družbi Aktiva, je z valuto zaupanja nevarno hazardirala. Ko je z ekipo evropskih informacijskih pooblaščenk in pooblaščencev leta 2013 raziskovala, ali so obtožbe Edwarda Snowdna o množičnem prestrezanju komunikacij državljank in državljanov EU (in ostalega sveta) utemeljene, je valuto zaupanja krepila s širjenjem zavesti o pomeni človekovih pravic v dobi digitalnega nadzora. Ko je na koncu leta 2014 prevzela vodenje slovenskega Rdečega križa, razmer v humanitarni organizaciji od blizu ni poznala. Naslednje leto je izbruhnila begunska kriza. Na začetku leta 2016, ko je begunska kriza, ki sodi v opis del in nalog Rdečega križa, še vedno trajala, se je slovenski Rdeči križ pod vodstvom Nataše Pirc Musar ukvarjal tudi z notranjimi spori. Odstop z mesta predsednice Rdečega križa v času hude begunske krize spada med ponesrečene poteze Nataše Pirc Musar.

Življenjepisi dosedanjih predsednikov Slovenije so bolj ali manj pestri, biografska pot Nataše Pirc Musar pa je nadpovprečno vijugasta. Kot novinarka je delala tako za javni servis kot za zasebno tv-postajo. Kot informacijska pooblaščenka je bila deset let državna funkcionarka, kot odvetnica je bila slabo desetletje del pravosodnega sistema. V pravosodju je dobro leto dni delala tudi kot vodja centra za izobraževanje in informiranje. Pred tem je bila piarovka v investicijski družbi. V študentskih letih je kot stevardesa honorarno delala za Adrio Airways, na začetku novinarske poti je poročala o zadregah letalske industrije. Kot odvetnica je bila poslovno uspešna, davčne obveznosti je, kot se reče, optimizirala, kar pa ni pomenilo, da primera, če je bil zanimiv, ni prevzela pro bono. Med pandemijo je na ustavnem sodišču dobila primer, s katerim je spodbijala vladni odlok, ki je določal, da morajo zaposleni v javni upravi, če želijo delati, biti bodisi cepljeni bodisi prebolevniki. Ko je opisovala ambicijo vlade, da bi pandemijo zamejevala z odloki, je uporabila samostalnik huliganstvo. Če bi na silo iskali rdečo nit vijugaste biografije, bi bile to informacije. Pred dobrim desetletjem je njen najpomembnejši kanal komuniciranja s skupnostjo postal twitter.

Kot kandidatka ni bila prva izbira večine. Izvoljena je bila, ker je bila druga ali tretja izbira. V predvolilno kampanjo je vstopila z odločnim stavkom: »Tiho ne bom!« Ko je bila izvoljena, je napovedala, da bodo njene intervencije v javni prostor odmerjene in da se ne bo oglašala ob vsaki priložnosti. ●

Življenjepisi dosedanjih predsednikov Slovenije so bolj ali manj pestri, biografska pot

Nataše Pirc Musar pa je nadpovprečno vijugasta.